Hladnejši meseci in nepredvidljivo vreme v naše domove redno prinašajo smrkave nosove, kašelj, boleča grla in zoprne prebavne težave. V takšnih trenutkih marsikdo najprej pomisli na domačo lekarno, nasvete iz ljudskega izročila in tiste rešitve, ki so nam jih polagale na srce že naše babice. A čeprav imajo številni naravni pripravki zelo dolgo tradicijo, niso vsi enako učinkoviti, nekateri pa so lahko celo škodljivi.
Kot opozarjajo farmacevti in zdravniki družinske medicine, je meja med koristnim naravnim zdravilom in neučinkovitim mitom včasih presenetljivo tanka. Medicinska stroka se strinja, da so določeni domači pripravki odlična podpora pri lajšanju simptomov in včasih celo prekosijo draga zdravila iz proste prodaje, vendar pa opozarjajo na nevarnost zanašanja na mite, ko gre za resnejše okužbe. Da bi se lažje znašli pred domačo omarico, smo pod drobnogled vzeli najbolj priljubljene metode iz domače kuhinje in jih neposredno primerjali z rešitvami sodobne medicine.
1. Topla kokošja juha proti dragim šumečim tabletam
Kokošja juha že desetletja upravičeno nosi vzdevek babičin penicilin, njenega blagodejnega učinka pa ne priznava le ljudsko izročilo, temveč tudi moderna znanost. Zdravniki pogosto poudarjajo, da topla kostna juha vsebuje aminokisline in snovi, ki dokazano delujejo blago protivnetno, hkrati pa njena toplota pospešuje znojenje in bistveno učinkoviteje redči sluz v dihalih kot navadna topla voda ali čaj. Ko to domačo klasiko postavimo ob bok dragim multivitaminskim šumečim tabletam, ki preplavijo trg ob vsakem izbruhu prehladov, stroka pogosto stopi na stran juhe. Šumeče tablete sicer res ponujajo hiter vnos vitaminov, a zdravo telo presežek sintetičnega vitamina C hitro izloči z urinom, medtem ko krožnik domače juhe telesu hkrati zagotovi nujno potrebno hidracijo, elektrolite in lahko prebavljiva hranila, ki jih izčrpan organizem takrat najbolj potrebuje.
2. Domači žajbelj ali lekarniško pršilo za grlo
Ko se pojavi neprijetno praskanje in bolečina pri požiranju, se veliko ljudi sprašuje, ali je domači žajbljev čaj dovolj ali pa je nujen obisk lekarne. Tu sta znanost in ljudsko izročilo v veliki meri usklajena, izbira pa je odvisna od stopnje bolečine. Farmacevti pojasnjujejo, da žajbelj vsebuje izjemno bogato paleto eteričnih olj in čreslovin, ki tkivo krčijo, učinkovito zmanjšujejo oteklino sluznice in delujejo rahlo razkuževalno. Za začetno in zmerno vnetje grla je dosledno grgranje ohlajenega žajblja pogosto povsem zadostno in naravno zdravilo. Zgodba pa se obrne, ko vnetje napreduje in postane bolečina pri požiranju neznosna. V teh primerih žajbelj ne bo več zmogel popolnoma omrtvičiti bolečine, zato farmacevti svetujejo uporabo lekarniških pršil ali pastil, ki vsebujejo lokalni anestetik. Ta namreč takoj omrtviči živčne končiče v grlu in omogoči normalno hranjenje ter pitje tekočine, kar je ključno za hitro okrevanje.
3. Šilce domačega za želodec?
Ena najbolj zakoreninjenih, a hkrati najbolj nevarnih zmot pri nas je prepričanje, da ob črevesni virozi, driski ali bruhanju pomaga šilce močnega domačega žganja, ki naj bi želodec dobesedno razkužilo. Zdravstvena stroka ob tem mitu strogo zmajuje z glavo. Vnos alkohola v želodec, ki je že tako močno vnet in razdražen zaradi virusne ali bakterijske okužbe, stanje le še drastično poslabša. Alkohol namreč sluznico dodatno opeče, poveča izločanje želodčne kisline in, kar je najhuje, močno pospeši dehidracijo telesa, ki je ob prebavnih motnjah že tako največja nevarnost. Namesto domačega žganja zdravniki kot edino pravo rešitev svetujejo rehidracijske soli iz lekarne, ki telesu povrnejo izgubljene minerale, in kasnejše dodajanje preverjenih probiotikov, ki bodo dejansko pomagali ponovno vzpostaviti zdravo črevesno floro.
4. Med in limona ali sirupi proti kašlju
Kombinacija medu in limone je klasično domače zdravilo, ki mu strokovnjaki z veseljem prikimavajo. Zdravniki družinske medicine in pediatri med pogosto priporočajo kot varno ter izjemno učinkovito sredstvo za blaženje suhega in dražečega kašlja. Znanstvene študije so celo dokazale, da lahko samo ena žlička medu pred spanjem pri nočnem kašlju deluje enako ali v nekaterih primerih celo bolj učinkovito kot posamezni sintetični sirupi v prosti prodaji. Med namreč na razdraženi sluznici ustvari zaščitni sloj in jo pomirja, medtem ko limona poskrbi za dodaten vnos vitamina C in pomaga pri redčenju nadležne sluzi. Stroka pri uporabi medu izpostavlja le eno strogo pravilo, in sicer, da se ga zaradi nevarnosti okužbe z botulizmom nikoli ne sme dajati dojenčkom, mlajšim od enega leta.
5. Čebulni obkladki in surov česen kot naravna antibiotika
Vonj po čebuli in česnu je marsikomu znan spomin na domače zdravljenje v otroštvu. Medtem ko veliko ljudi verjame, da prerezana čebula ob postelji nase vleče viruse iz zraka, farmacevti pojasnjujejo, da gre za mit brez znanstvene osnove. Ostri hlapi čebule lahko trenutno res nekoliko odprejo zamašene dihalne poti, podobno kot mentol, nimajo pa moči zdravljenja okužbe. Zgodba pa je precej drugačna pri surovem česnu, ki z razlogom velja za naravni antibiotik. Znanost potrjuje, da strt surov česen sprosti spojino alicin, ki dejansko deluje protimikrobno in protiglivično ter dokazano krepi imunski sistem. Kljub temu pa medicinska stroka strogo opozarja, da česen nikakor ne more in ne sme nadomestiti pravih, sinteznih antibiotikov, ko vam jih predpiše zdravnik ob resni bakterijski okužbi, kot je denimo gnojna angina ali pljučnica. Poleg tega pretirano uživanje česna na tešče lahko močno razdraži prebavila, zato je zmernost ključna.
