Ljudje se ponoči praviloma večkrat prebudijo. To naj bi se zgodilo približno vsakih 90 minut, saj spanje poteka v različnih fazah, je za nemški medij Focus pojasnila dr. Kneginja Richter, predstojnica dnevne klinike CuraMed v Nürnbergu in profesorica na Tehnični visoki šoli v Nürnbergu. Kratka obdobja budnosti so običajen del prehajanja med spalnimi fazami. »Dober spalec tega sploh ne opazi, samo obrne se in znova zaspi,« je dejala.
Težava nastane, ko se človek po prebujanju ne more več vrniti v spanec in začne razmišljati o obveznostih naslednjega dne. Richterjeva opozarja, da je ena najpogostejših napak pogledovanje na uro. »Takrat smo hitro povsem budni,« je dejala. Pogled na čas lahko sproži zaskrbljenost, da človek ne bo dovolj spal za naporen naslednji dan, pritisk zaradi potrebe po spanju pa težave še poveča.
Namesto premetavanja v postelji enolična opravila
Strokovnjakinja svetuje, naj človek, ki ne more zaspati, vstane iz postelje. »Večurno premetavanje po postelji, čeprav ne moremo zaspati, je namreč kontraproduktivno,« je opozorila. Namesto tega priporoča mirne in monotone dejavnosti, kot so poslušanje tihe glasbe ali sproščujoče zvočne knjige, zlaganje perila, pletenje ali reševanje ugank. V posteljo se je smiselno vrniti šele, ko se začnejo oči same zapirati.
Za preprečevanje nočnega premlevanja skrbi in negativnih misli priporoča tudi preprosto večerno vajo. »Vsak večer dve uri pred spanjem si lahko zapišemo lastne skrbi in negativne misli,« je svetovala. Zvezek nato pospravimo v predal zunaj spalnice, s čimer simbolično odložimo tudi obremenjujoče misli.
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Če težave s spanjem vztrajajo in vplivajo na vsakodnevno življenje, je smiselno poiskati zdravniško pomoč. O nespečnosti, ki zahteva zdravljenje, govorimo, kadar ima človek več kot tri mesece težave s spanjem več kot trikrat na teden. Prizadeti so čez dan pogosto izčrpani, njihova delovna sposobnost pa je zmanjšana.
Prvi naslov za pomoč je lahko osebni zdravnik, ki bolnika po potrebi napoti k psihiatru ali specialistu za medicino spanja. Richterjeva kot prvo izbiro zdravljenja priporoča kognitivno-vedenjsko terapijo za nespečnost (KVT-I). »Terapija traja od štiri do šest srečanj po 50 minut in je večinoma uspešna,« je pojasnila. Vključuje sprostitvene tehnike ter izobraževanje o spanju in motnjah spanja.