Čeprav čas teče enakomerno, človeško staranje ni linearen proces. Naš življenjski cikel, od otroštva do pozne odraslosti, poteka skozi različne faze. Raziskava, nedavno objavljena v reviji Science Alert, pa razkriva, da se staranje občutno pospeši pri 50. letu starosti. Študija, ki temelji na analizi beljakovin v človeškem telesu, je pokazala, da so med prvimi tkivi, ki začno kazati znake staranja, krvne žile.
»Na podlagi sprememb beljakovin, povezanih s staranjem, smo razvili proteomske starostne ure, značilne za posamezna tkiva, in določili starostne poti organov,« pojasnjuje raziskovalna skupina pod okriljem Kitajske akademije znanosti. »Analiza je razkrila prelomno točko okoli 50. leta starosti, krvne žile pa so se pokazale kot tkivo, ki najizraziteje kaže pospešeno staranje.«
Kako so prišli do odkritja?
Ljudje živimo precej dlje kot večina sesalcev, vendar to spremlja naravno upadanje funkcije organov ter povečano tveganje za kronične bolezni. Da bi raziskovalci bolje razumeli ta proces, so analizirali, kako se beljakovine v različnih tkivih spreminjajo skozi čas.
V študijo so vključili 516 vzorcev iz 13 različnih tkiv, pridobljenih od 76 darovalcev, starih med 14 in 68 let. Vzorce so zajemali iz sedmih organskih sistemov, med drugim kardiovaskularnega, prebavnega, imunskega in dihalnega. Iz teh podatkov so oblikovali obsežen katalog beljakovin in spremljali spremembe njihovih ravni glede na starost darovalcev. »Naša odkritja postavljajo temelje za razumevanje človeškega staranja na sistemski ravni s proteomsko analizo,« navajajo znanstveniki.
Kateri organi se najhitreje starajo?
Primerjava rezultatov z medicinskimi bazami podatkov je pokazala, da se izražanje 48 beljakovin, povezanih z boleznimi – s srčno-žilnimi obolenji, fibrozo tkiv in zamaščenimi jetri – s starostjo povečuje. Najizrazitejše spremembe so zaznali med 45. in 55. letom. V tem obdobju se številna tkiva bistveno spreminjajo, še posebej aorta, glavna arterija, ki poganja kri iz srca. Opazne spremembe so zaznali tudi v vranici in trebušni slinavki, ključnem organu za tvorbo encimov in hormonov.
Da bi preverili svoje ugotovitve, so raziskovalci izolirali s staranjem povezano beljakovino iz aorte miši in jo vbrizgali mladim živalim. Te so po posegu pokazale slabšo fizično zmogljivost, manj moči, slabšo vzdržljivost in koordinacijo v primerjavi s kontrolno skupino.
S tem študija dopolnjuje prejšnje raziskave. Ameriški znanstveniki so na primer že ugotovili dve dodatni starostni prelomnici – okoli 44. in 60. leta. Obe sta povezani s spremembami v metabolizmu in delovanju organov. Nova spoznanja pa zdaj tudi potrjujejo, da je staranje kompleksen proces, ki vključuje več telesnih sistemov hkrati.
Razumevanje, kdaj in kako staranje vpliva na določene organe, bi lahko pomagalo pri razvoju ciljno usmerjenih medicinskih terapij. »Takšni vpogledi lahko pospešijo razvoj terapij za upočasnitev staranja in obravnavo bolezni, povezanih s staranjem, ter izboljšajo kakovost življenja starejših,« zaključujejo avtorji raziskave.
