Spuščanje vetrov je tako naravno in človeško kot dihanje. Ni človeškega življenja brez njih; to je splošno znano. Znanost je veliko težje postavila utemeljen odgovor na to, kako pogosto ljudje spuščamo črevesne vetrove. Ne zato, ker bi nad tovrstnim preštevanjem strokovnjaki vihali nos.
Preprosto jim je primanjkovalo orodij za opazovanje te presnovne dinamike. Pri štetju napenjanja so se lahko kvečjemu naslanjali na samoporočane podatke, v katerih ni bilo mogoče natančno zajeti izločanja plinov med spanjem. Pogostost prdenja je bila skratka eno od nerazrešenih vprašanj sodobne gastroenterologije.
Natančen in nedvoumen odgovor je sklenila poiskati ameriška raziskovalna skupina in prvič prišla do natančnih ter presenetljivih rezultatov, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Skupina pod vodstvom črevesnega biologa Brantleyja Halla, docenta Univerze v Marylandu, je svoje ugotovitve objavila v znanstveni reviji Biosensors and Bioelectronics.
Rezultat večkratno presegel dosedanje ocene
Raziskovalci so pogostost prdenja merili s pomočjo »pametnega« spodnjega perila, ki so ga udeleženci nosili več kot 11 ur na dan, pri čemer so se zelo natančno držali protokola študije. Spodnjice so bile sicer povsem običajne, »pametne« so postale zaradi pritrjenega natančnega senzorja, ki so ga strokovno poimenovali vodikov ionizirajoči izpušni sistem. Na zadnjo plat pritrjen senzor meri emisije vodikovega plina, ki ga v človeškem organizmu proizvajajo izključno črevesne bakterije. S pametnim spodnjim perilom so premagali ovire, ki so zgodovinsko omejevale objektivne meritve presnove črevesnih mikrobov, so prepričani avtorji.
Začetni rezultati študije s 15 moškimi in štirimi ženskami, ki so pametne spodnjice nosili teden dni, so razkrili, da so bile dosedanje ocene pogostosti spuščanja vetrov bistveno podcenjene. Izmerjeni razpon je znašal od štiri do 59 vetrov, v povprečju so udeleženci študije prdnili 32-krat na dan. To je tudi do trikrat več, kot so bile dosedanje ocene strokovnjakov.
Izrisali bodo atlas človeških vetrov
Ena najbolj citiranih študij iz leta 1991 (Tomlin in soavtorji) je denimo prišla do ocene, da v povprečju izločamo pline iz črevesja desetkrat na dan, v razponu od dveh do 25 izločanj. Avstralska populacijska študija iz leta 2001 (Bolin in Stanton) je ugotovila, da moški prdnejo v povprečju okoli 12,7-krat, ženske pa 7,1-krat na dan. Razliko med spoli so avtorji pripisovali različnim prehranskim navadam in večjemu vnosu kalorij pri moških.
Ameriška raziskovalna skupina ni razvila pametnih spodnjic zgolj zaradi preštevanja prdcev. »Pametno spodnje perilo ustvarja številne nove priložnosti za raziskovanje presnove črevesnih mikrobov,« so zapisali avtorji. Z njimi bodo med drugim ugotavljali, kako hitro se človeški mikrobiom odzove na zaužitje določenih živil. S pomočjo pametnih spodnjic nameravajo izvajati nadaljnje meritve vetrov. Projekt so poimenovali Atlas človeških plinov (Human Flatus Atlas). Z njim naj bi prišli do boljše ocene, kaj je »normalno« izločanje plinov, kar bi zdravnikom pomagalo pri diagnosticiranju prebavnih motenj.
V skladu s smernicami bomo prdeli več
Pri sistematičnem beleženju tipičnih vzorcev nastajanja črevesnih plinov z uporabo posebnega senzorja bo sodelovalo stotine odraslih v ZDA. Sodelovanje prostovoljk in prostovoljcev z drugih celin za zdaj ni predvideno. Kako pogosto prdimo Slovenci in Slovenke, do izvedbe primerljive študije ne bomo mogli odgovoriti. Nekaj je vendarle mogoče napovedati: če bomo sledili novim smernicam prehranjevanja SNG2025, ki osebnemu zdravju in planetu v prid priporočajo bistveno povečanje zaužitih količin vlaknin, še posebej kuhanih stročnic in polnozrnatih žit, se bo pogostost spuščanja vetrov pri zdravih osebah povečala za več kot 50 odstotkov, ocenjujejo strokovnjaki.
