Raziskava o ozaveščenosti otrok in staršev o negi stopal in nohtov razkriva pomemben razkorak med zavedanjem in dejanskim ravnanjem. Čeprav se večina staršev zaveda pomena skrbi za otroška stopala, znanje in vsakodnevne higienske navade pogosto niso zadostni.
Le tretjina staršev skrbi za higieno stopal otrok
Raziskavo je leta 2025 izvedla diplomirana podologinja Kim Furlan pod mentorstvom dermatovenerologinje Olge Točkove med učenci četrtega in petega razreda ter njihovimi starši. Rezultati kažejo, da starši načeloma prepoznavajo pomen nege stopal, vendar tega ne vključujejo dosledno v vzgojo. Le 60 odstotkov jih redno preverja stanje otrokovih stopal in nohtov, le dobra tretjina pa za higieno stopal skrbi vsakodnevno.
Podatki razkrivajo tudi pomanjkljive higienske navade pri otrocih. Samo 17 odstotkov otrok si vedno umije prostore med prsti, kar 38 odstotkov otrok pa si stopal po umivanju sploh ne obriše. To prinaša tveganje za razvoj glivičnih okužb, saj vlaga ustvarja idealne pogoje za njihov razvoj. Poleg tega večina otrok nima redne rutine krajšanja nohtov. Kot opozarja Furlanova, je to skrb zbujajoče: »Ugotovitev, da nohte na stopalih tedensko striže le desetina otrok, kaže na pomanjkanje osnovnih higienskih navad, kar lahko vodi v poškodbe, zadebelitve nohtov in vraščanje.« Raziskava je pokazala tudi vrzeli v znanju. Pravilno obliko krajšanja nohtov prepozna le 60 odstotkov staršev in komaj dobra polovica otrok. Prav tako več kot polovica otrok še ni samostojna pri negi stopal, tisti, ki so, pa pogosto uporabljajo nepravilne tehnike.
Neustrezna obutev povzroči deformacijo stopal
Pomemben vidik predstavlja tudi izbira obutve. Čeprav 60 odstotkov staršev ustrezno spremlja rast stopal in pravočasno prilagaja obutev, pri preostalih to ni dosledno. »Čevlji morajo biti dovolj široki, iz naravnih materialov in z nizko peto,« poudarja Furlanova in dodaja, da lahko neustrezna obutev povzroči deformacije, kot so hallux valgus, kurja očesa in druge težave.
Na pomen pravočasnega ukrepanja opozarja tudi Točkova: »Težave s stopali pri otrocih niso redke. Ob sumu na bolezenska stanja je smiselno najprej poiskati zdravniško pomoč, v blažjih primerih pa lahko pomagajo tudi ustrezno usposobljeni strokovnjaki, kot so podologi.« Raziskava je izpostavila tudi razlike med spoloma – dečki imajo praviloma slabše higienske navade kot deklice. Ker se navade iz otroštva prenašajo v odraslost, to potrjujejo tudi ugotovitve drugih projektov, ki kažejo, da odrasli moški redkeje skrbijo za stopala in pomoč pogosto poiščejo šele na pobudo partneric.
Sklep raziskave je, kot poudarjata obe sogovornici, jasen: treba je okrepiti izobraževanje o negi stopal tako v šolah kot med starši. Več praktičnih prikazov, vizualnih vsebin in vključevanje otrok bi lahko pomembno izboljšali znanje in dolgoročno prispevali k bolj zdravim navadam. Ključno vlogo pa pri tem še naprej ohranjajo starši, ki s svojim zgledom odločilno vplivajo na skrb otrok za lastno zdravje.
