Primer britanskega para razkriva resne dvome o varnosti in nadzoru postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo na Severnem Cipru. Laura in Beth sta si družino ustvarili s pomočjo umetne oploditve (IVF), pri čemer sta želeli, da imata oba njuna otroka istega darovalca sperme, da bi bila biološko povezana. Klinika jima je zagotovila, da bo uporabljen izbran anonimni darovalec iz Danske, katerega profil sta skrbno preučili.
Po rojstvu drugega otroka so se pojavili prvi dvomi. Deček James je imel izrazito drugačne telesne značilnosti od pričakovanih, kar je sprožilo vprašanja o pravilnosti postopka. Po skoraj desetletju negotovosti sta se odločili za DNK-testiranje. Rezultati so pokazali, da noben otrok ni povezan z izbranim darovalcem, še več – otroka nista niti medsebojno biološko povezana.
Pomanjkanje nadzora je resno tveganje
Primer ni osamljen. BBC je identificiral več družin, ki so se za pomoč pri oploditvi zatekle na klinike na Severnem Cipru in sumijo, da so tam uporabili napačne darovalce sperme ali jajčec. Komercialni DNK-testi v teh primerih potrjujejo nepravilnosti. Skupna točka vseh primerov so klinike v regiji, kjer evropska zakonodaja ne velja, nadzor pa je bistveno šibkejši kot v državah EU.
Turška republika Severni Ciper je postala priljubljena destinacija za zdravljenje neplodnosti, predvsem zaradi nižjih cen, široke ponudbe darovalcev in manj strogih pravil. Klinike ponujajo tudi postopke, ki so drugod prepovedani, na primer izbiro spola otroka iz nemedicinskih razlogov. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da prav pomanjkanje neodvisnega regulatorja predstavlja resno tveganje za paciente.
Malomarnost ali sistemski problem?
V primeru Laure in Beth ostaja nejasno, ali je bila napaka posledica malomarnosti ali sistemske napake. Zdravnica, ki naj bi vodila postopek, zanika odgovornost za naročilo sperme in dvomi o zanesljivosti prvotnih testov, čeprav so kasnejši uradno priznani testi potrdili nepravilnosti. Klinika, kjer je bil postopek izveden, na vprašanja BBC ni odgovorila.
Strokovnjaki poudarjajo, da so takšne napake izjemno redke, vendar bi ponavljanje podobnih primerov pri isti medicinski ekipi lahko kazalo na resne kršitve, celo zavajanje. Poleg pravnih in etičnih vprašanj primer odpira tudi globoke psihološke posledice za otroke in starše, ki se soočajo z vprašanji identitete in zaupanja.
Kljub pretresljivim odkritjem družina poudarja, da njihovi medsebojni odnosi ostajajo trdni. Otroka sta bila vzgojena skupaj in njuna povezanost presega biološke vezi. Starši pa opozarjajo na pomen transparentnosti in odgovornosti v postopkih, ki lahko močno vplivajo na življenja ljudi.
