Vsako leto 24. marca je svetovni dan tuberkuloze, datum pa predstavlja zgodovinski mejnik iz leta 1882, ko je nemški zdravnik in mikrobiolog Robert Koch odkril povzročitelja te bolezni – bakterijo Mycobacterium tuberculosis. To odkritje je bilo prelomno za razvoj sodobne diagnostike in zdravljenja, a kljub neverjetnemu napredku medicine tuberkuloza še danes ostaja ena od vodilnih nalezljivih bolezni na svetu.
Samo v letu 2024 je po svetu živelo 10,7 milijona ljudi z aktivno obliko tuberkuloze, bolezen pa je terjala 1,23 milijona življenj. Kljub skrb vzbujajočim statistikam pa obstaja veliko razlogov za upanje, saj so dosedanji ukrepi po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v zadnjih 25 letih rešili vsaj 83 milijonov življenj.
Krize otežujejo boj proti tuberkulozi
Letošnji dan poteka pod pogumnim geslom »Da! Lahko odpravimo tuberkulozo!« (»Yes! We can end it!«). Svetovna strategija End TB Strategy stremi k cilju, da bi do leta 2030 bistveno zmanjšali pojavnost in smrtnost ter tuberkulozo dolgoročno odpravili kot javnozdravstveni problem. Doseganje teh ciljev zahteva celosten pristop: od zgodnjega odkrivanja in zdravljenja do preprečevanja širjenja in odpravljanja socialnih determinant zdravja.
Vendar se svet zadnja leta sooča z oboroženimi konflikti, politično nestabilnostjo in ekonomskimi neenakostmi, ki povzročajo razpad zdravstvenih sistemov. Ljudje, ki bežijo pred krizami, so izpostavljeni neustreznim življenjskim razmeram in podhranjenosti, kar povečuje tveganje razvoja tuberkuloze. Prekinjena zdravljenja pa prinašajo še eno grožnjo – razvoj proti zdravilom odpornih oblik bolezni.
Slovenija bolezen uspešno obvladuje
Slovenija se uvršča med države z nizko pojavnostjo tuberkuloze. Rezultati uspešnega sledenja smernicam SZO se odražajo v odličnih številkah. »Slovenija s svojim Nacionalnim programom za tuberkulozo uspešno sledi ukrepom Svetovne zdravstvene organizacije. Rezultat tega je tudi najnižja doslej zabeležena incidenca tuberkuloze v letu 2024, to je 2,3 primera na 100.000 prebivalcev. Še vedno pogosteje obolevajo moški, vendar se je razmerje med spoloma že dokaj izenačilo. Pri ženskah opažamo spremembo starostne strukture, saj pogosteje zbolevajo tudi mlajše, ki so praviloma rojene zunaj Slovenije. V letu 2024 so pogosteje zboleli starejši od 65 let, osebe, rojene v tujini, nezaposleni, kadilci in prekomerni uživalci alkohola ter osebe, ki so že bile zdravljene zaradi tuberkuloze. Med bolniki s kroničnimi boleznimi je tuberkuloza pogostejša pri bolnikih s sladkorno boleznijo,« je povedala prim. Petra Svetina, dr. med., spec., vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije na kliniki Golnik.
Kot pojasnjujejo, so zabeležili malo primerov rezistentnih oblik, imeli pa so tri bolnike z večkrat odpornimi oblikami tuberkuloze (dva z XDR-TB in enega z MDR-TB), vsi so se rodili zunaj Slovenije, pri čemer med priseljenci prednjačijo osebe iz sosednjih držav z območja Balkana. »Klinika Golnik kot referenčna ustanova bo tudi v prihodnje imela ključno vlogo pri nadzoru nad tuberkulozo in ozaveščanju javnosti. Nadaljevali bomo posodobitev nacionalnega programa, zlasti na področju obravnave občutljivih skupin prebivalstva, preskrbe z zdravili ter priprave načrta nadzora nad tuberkulozo v Sloveniji za obdobje 2027–2030,« napoveduje prim. Svetina.
Neprecenljiva vloga medicinskih sester
Kljub nizki pojavnosti v Sloveniji ohranjanje strokovnosti, zgodnje prepoznavanje in dostopna obravnava ostajajo ključni. Pri tem so v ospredju medicinske sestre. »Pulmološke medicinske sestre imamo pri obravnavi tuberkuloze ključno vlogo. Smo pomemben del zdravstvenega tima, ki zagotavlja celostno obravnavo posameznika – od zgodnjega prepoznavanja simptomov do podpore pri zdravljenju. Naše delo vključuje izvajanje diagnostičnih postopkov, spremljanje zdravljenja ter koordinacijo zdravstvene obravnave,« pojasnjuje Mariana Paula Rezelj, predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici – Zvezi.
Dobra zdravstvena obravnava je neločljivo povezana z izobraževanjem. »Ena naših najpomembnejših vlog je vloga edukatorja. Medicinske sestre smo ključne pri zdravstveni vzgoji, saj posameznike izobražujemo o bolezni, pomenu rednega jemanja terapije, preprečevanju prenosa ter prepoznavanju zapletov. Z jasnim, strokovnim in empatičnim pristopom pomembno vplivamo na razumevanje bolezni ter sodelovanje pri zdravljenju,« dodaja Rezljeva.
Z edukacijo se hkrati briše stigma. Tuberkuloza ni bolezen preteklosti, ampak ogledalo današnjih neenakosti, zato odprt prostor za pogovor spodbuja iskanje pomoči in večjo sprejetost v družbi. »S tem, ko bolezen približamo in odpremo prostor za pogovor, spodbujamo pravočasno iskanje pomoči in večjo sprejetost v družbi. Posebno pomembno je naše delo z ranljivimi skupinami, kjer pogosto delujemo kot povezovalni člen med zdravstvenim sistemom in skupnostjo,« zaključuje predsednica sekcije.
Sporočilo stroke je ob mednarodnem dnevu jasno: svet brez tuberkuloze je mogoče doseči, a le s sodelovanjem. Kot poudarja tudi SZO – tuberkulozo je mogoče preprečiti in ozdraviti, če le ukrepamo povezano in odgovorno.
