Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je bil med 1. januarjem 2018 in 31. decembrom 2019 projektni partner evropskega projekta Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih. Ta se je izvajal v okviru operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, v okviru devete prednostne osi Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine. Projekt je v 80 odstotkih sofinanciral Evropski socialni sklad, država je prispevala 20 odstotkov potrebnih sredstev.
Samostojne enote
Cilji projekta, ta je bil razdeljen na šest tematskih sklopov, so bili okrepitev vloge zdravstvenih domov v skrbi za javno zdravje lokalnih skupnosti, implementacija nadgradenj preventivnih pregledov za otroke in mladostnike, izvajanje preventivnih obravnav za ogrožene otroke in mladostnike, izvajanje integrirane preventive kroničnih bolezni na primarni ravni zdravstvenega varstva, vključevanje ranljivih oseb v preventivno zdravstveno varstvo ter uvajanje modela skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih. Ključen del projekta je predstavljala vzpostavitev integriranih centrov za krepitev zdravja (CKZ) kot samostojnih enot v 25 zdravstvenih domovih po Sloveniji. Ti so še kako pomembni za izvajanje zdravstvenovzgojnih obravnav kot tudi aktivnosti krepitve zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri vseh populacijskih skupinah znotraj lokalnih skupnosti. Izvajanje projektnih aktivnosti v zdravstvenih domovih sta strokovno podprla in usmerjala ter vsebinsko spremljala ministrstvo za zdravje in NIJZ.
V okviru projekta MOČ je delovala tudi mreža devetih psiholoških svetovalnic, v katerih so usposobljeni strokovnjaki izvajali nedirektivno psihološko svetovanje odraslim posameznikom, parom in družinam v duševni stiski. V svetovalnicah je bila ljudem v duševni stiski na voljo strokovna, hitra in lahko dostopna psihološka pomoč. Svetovali so posameznikom in družinam, pri katerih je stiska še obvladljiva in ne sodi v okvir psihiatrične obravnave. In prav ta brezplačna podpora strokovnjakov oziroma zdravstvenih delavcev, ki delajo v centrih za krepitev zdravja, gre za medicinske sestre, fizioterapevte, dietetike, in svetujejo ljudem, kako naj se prehranjujejo, gibajo in zmanjšujejo stres, je še kako pomembna pri preprečevanju bolezni, kot so sladkorna, srčno-žilne bolezni in debelost.
Preventivni pregledi in delavnice
Vzpostavitev CKZ v 25 zdravstvenih domovih po Sloveniji je pozitivne učinke projekta potrdila tudi v praksi, kar je nedavno za Dnevnik potrdila tudi Jana Lavtižar, vodja Centra za krepitev zdravja Kranj. Poudarila je, da je bilo bistvo projekta v tesnem sodelovanju vseh ključnih deležnikov preventive, tako referenčnih ambulant, v katerih delajo diplomirane medicinske sestre, kot timov družinske medicine, patronažne službe in samega centra za krepitev zdravja. Dejala je, da so v Kranju vzpostavili celosten pristop k ohranjanju in izboljševanju zdravja prebivalcev vseh generacij, od otrok do starejših, projekt pa je omogočil ne le povezovanje zdravstvenih timov, pač pa tudi aktivno vključevanje ranljivih skupin, večjo dostopnost preventivnih vsebin in boljšo prepoznavnost preventive v lokalnem okolju. V praksi so zdravstvo še bolj povezali z občinami, šolami, društvi in poudarili pomen ohranjanja zdravega življenjskega sloga in zgodnjega odkrivanja morebitnih bolezni.
Kot poudarjajo na NIJZ, je bil projekt razvit z namenom uporabe novih, drugačnih pristopov v preventivnih programih za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih. Z izvedbo nadgradnje so poskrbeli za še boljšo informiranost, motiviranost in posledično vključenost populacije v preventivne programe. V Kranju, denimo, so organizirali Dan za krepitev zdravja, na katerem so referenčne medicinske sestre predstavljale preventivne preglede in obravnavo kroničnih bolnikov, patronažna služba in strokovnjaki centra za krepitev zdravja so izvajali meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka, analizo telesne sestave in ocene tveganj, s čimer so zajeli tudi tiste, ki redkeje obiščejo zdravstvene domove. Hkrati so pripravili strukturirane delavnice o zdravi prehrani, gibanju, opuščanju kajenja, obvladovanju stresa in spremembi življenjskega sloga. Ob tem so aktivno promovirali tudi državne presejalne programe Svit, Dora in Zora.
V Centru za krepitev zdravja Kranj so zaznali zelo pozitiven trend, saj se je vsako leto v tovrstne preventivne programe vključilo več tisoč odraslih, skupinskih delavnic s področja zdravega življenjskega sloga se je udeležilo več kot 3000 udeležencev. Dodatno so izvedli več kot 1700 individualnih posvetov za odrasle in približno 230 za otroke, z aktivnim vabljenjem so dosegli tudi velik del ranljivih skupin.
Skratka, preventiva se je iz zdravstvenih ustanov preselila v okolja, kjer ljudje živijo in delajo. Prav tako so v preventivni program vključili obravnave, ki upoštevajo potrebe uporabnikov in novo zbolevnost.
Stres je reakcija na stresne dogodke
Zelo aktiven je tudi center za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Šentjur. Nedavno so bili prisotni tudi na letošnjih Marčnih sejmih, ki so potekali v dvorani Celjskega sejma. Na njem so delili različne zloženke, prikazali nekatere aktivnosti in obiskovalce ozaveščali o zdravem življenjskem slogu. In stresu, ki je postal epidemija sodobnega časa. V nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, kako škodljiv je stres, v centru za krepitev zdravja poudarjajo, da je stres pravzaprav zdrav in normalen odziv na stresorje oziroma stresne dogodke.
»Vsak posameznik doživi stres, kadar zazna neskladje med zahtevami okolja in svojimi kapacitetami za spoprijemanje s temi zahtevami. In pozitiven stres (eustres) nas lahko požene v akcijo oziroma nam pomaga, da določeno stresno aktivnost sploh izpeljemo. Če na primer pred nekim nastopom čutimo tremo in močan strah, nam to lahko pomaga, da se na odru na koncu dobro odrežemo. Težava pri stresu pa nastane takrat, ko je stresnih situacij preveč za posameznika ali so preveč zgoščene, intenzivne, premočne ali predlogo trajajo. Takrat ima lahko stres negativen vpliv tako na telesno kakor tudi na duševno zdravje posameznika,« so razložili v CKZ Šentjur, kjer so pripravili tudi kratek infogram o simptomih, ki se pojavijo ob distresu oziroma negativnem stresu. Kot so še povedali, so simptomi stresa lahko telesni, lahko se izražajo v spominu, mišljenju, vedenju, spremembi razpoloženja ali zgolj v mislih.
To sem jaz
Mladim pa so se denimo približali tudi s spletno svetovalnico To sem jaz, ki deluje pod okriljem NIJZ in mladim generacijam zagotavlja anonimen, brezplačen in preprost dostop do strokovnega nasveta. Odgovore na vprašanja o dilemah in stiskah odraščanja nudi spletna svetovalna mreža, ki trenutno združuje okoli 70 strokovnjakov prostovoljcev, od psihologov, zdravnikov različnih specializacij do socialnih delavcev in drugih strokovnjakov.
Spletna svetovalnica To sem jaz je torej prostor, v katerem mladostniki odkrito sprašujejo, spregovorijo o dilemah in težavah odraščanja. Nekatere teme lažje ubesedijo anonimno na spletu, kot da bi o njih spregovorili iz oči v oči z zdravnikom, psihologom, šolskim svetovalnim delavcem. Trenutno je v mrežo spletnih svetovalcev prostovoljcev vključenih 65 strokovnjakov različnih profilov – zdravniki različnih specializacij, psihologi in psihoterapevti, socialni delavci, socialni pedagogi in drugi.
Svetovalci v letu dni odgovorijo na približno 3000 vprašanj. Spletna baza vsebuje več kot 38.000 dialogov med mladostniki in strokovnjaki. To so »razglednice iz adolescence« ali kot pravi ena od dolgoletnih spletnih svetovalk, »zapisi, ki jih starši ne najdejo pri generalnem čiščenju otrokove sobe«.
Če gremo na tosemjaz.net, dobimo uvid v svojevrstno spletno biografijo o življenju slovenske mladine (pogled k mladim skozi spletno okno). Približno 60 odstotkov uporabnikov spletne svetovalnice je starih od 14 do 17 let. 75 odstotkov vprašanj zastavijo dekleta. Vse, kar znamo o spletnem svetovanju, in lastne izkustvene prakse so zapisali v monografiji Srečanja na spletu. Analiza skoraj 6000 spletnih vprašanj kaže, da je vprašanj o telesnem dozorevanju in telesnem zdravju približno 33 odstotkov, o medosebnih odnosih in duševnem zdravju 30 odstotkov in spolnosti in spolnem zdravju približno 24 odstotkov. Najtežja vprašanja mladih se največkrat nanašajo na samopoškodbeno vedenje, samomorilnost in motnje hranjenja. Vprašanj glede slednjega je okoli pet odstotkov. Sicer pa so spletišče na NIJZ v sodelovanju z agencijo Innovatif prenovili in ga še bolj približali odraščajočim mladim.
Celostna prenova spletnega mesta je bila vsebinsko, grafično in tehnično zahtevna. Mladim uporabnikom danes zagotavlja tudi več novih funkcionalnosti, na primer možnost sinhronega posvetovanja Chat s strokovnjakom in zakladnico več kot 200 kakovostnih prispevkov o zdravju in oporah med odraščanjem, ki so razvrščeni v devet vsebinskih sklopov. Poseben poudarek je na temah o duševnem zdravju, saj je preventivni program To sem jaz kot celota usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti mladih – v razvijanje veščin ter kompetenc, ki mladostnike podpirajo med odraščanjem in delujejo kot zaščita v kriznih situacijah.
