Se vam zdi, da so zadnje tedne ljudje okoli vas bolj razdražljivi, utrujeni in brez prave volje? Niste edini. Ko se zjutraj zbudimo v sivo jutro in se zvečer vrnemo v temo, čez dan pa nas spremlja le škrebljanje dežja dežja po okenskih policah, se naš notranji ritem poruši. Vendar pa psihologi in strokovnjaki za življenjski slog opozarjajo: vreme je zunanji dejavnik, na katerega ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na to, kako ga doživljamo.
Zakaj nas sivina tako potre?
Ni vse v vaši glavi – veliko je v kemiji. Pomanjkanje sončne svetlobe neposredno vpliva na padec serotonina, to je hormona sreče in moti proizvodnjo melatonina – hormona, ki uravnava spanje. Ko je svetlobe premalo, postane naše telo zmedeno: želi spati, čeprav je dan, hkrati pa nam primanjkuje energije za vsakodnevne izzive. To stanje pogosto imenujemo sezonska razpoloženjska motnja (SAD), v blažji obliki pa preprosto zimska otožnost oziroma v angleškem jeziku winter blues.
Lekcija s severa: Ni slabega vremena
Če kdo ve, kako preživeti mesece brez sonca, so to Skandinavci. Države, kot sta Danska in Norveška, se redno uvrščajo na vrh lestvic najsrečnejših držav na svetu, čeprav imajo pozimi le nekaj ur mračne svetlobe na dan in pogosto deževno, vetrovno vreme. Kako jim to uspeva?
Njihova skrivnost ni v vremenu, temveč v miselnosti. Namesto da bi se z njim bojevali, ga sprejmejo. Danci živijo po načelu hygge – zavestnem uživanju v preprostih, prijetnih trenutkih ter umetnosti ustvarjanja topline in intimnosti. Ko zunaj divja nevihta, je za Dance to priložnost za prižiganje sveč, kaminov, pitje toplega kakava in druženje pod mehkimi odejami. Slabo vreme postane povabilo k udobju, ne razlog za slabo voljo.
Norvežani pa sledijo filozofiji friluftsliv, kar pomeni »življenje na prostem«. Njihovo vodilo je preprosto: ni slabega vremena, so le neprimerna oblačila. Dež jih ne zadrži v notranjosti – nasprotno, odpravijo se ven. Gibanje na svežem zraku, četudi je vlažen in hladen, predrami telo in zbistri misli.
Kaj pravijo strokovnjaki?
Pogosto čakamo, da se bomo najprej počutili bolje, šele nato bomo kaj storili. Psihologi opozarjajo, da je takšen pristop napačen. Psihiater dr. Norman Rosenthal, ki je prvi opisal sezonsko razpoloženjsko motnjo, poudarja pomen svetlobe in vsakodnevne rutine. Številni slovenski psihoterapevti pa v takšnih obdobjih priporočajo tako imenovano vedenjsko aktivacijo.
»Največja napaka, ki jo delamo v turobnih dneh, sta pasivnost in izolacija. Čakamo na motivacijo, a ta ne pride sama od sebe – motivacija sledi dejanju. Tudi če se vam ne ljubi, pojdite na sprehod ali pokličite prijatelja. Občutek zadovoljstva pride šele po aktivnosti, ne pred njo,« pojasnjujejo strokovnjaki za kognitivno-vedenjsko terapijo.
5 konkretnih nasvetov za premagovanje sivih dni
Če sonca ne morete priklicati na nebo, ga lahko vnesete v svojo rutino. Tukaj je nekaj preverjenih strategij, ki pomagajo prebroditi najtemnejše dni:
1. Lovljenje svetlobe (Luminoterapija) Tudi v oblačnem dnevu je zunaj več svetlobe kot v pisarni. Pojdite ven vsaj za 20 minut, idealno takoj zjutraj. Če to ni mogoče, razmislite o nakupu terapevtske lučke (s 10.000 luksi), ki simulira sončno svetlobo in zjutraj prebudi možgane.
2. Ustvarite si »prijetno gnezdo«. Vzemite zgled po Dancih. Če je zunaj neprijazno, naj bo znotraj kraljestvo udobja. Zamenjajte hladno belo svetlobo žarnic s toplejšo rumeno. Prižgite dišečo svečo z vonjem citrusov ali cimeta. Ustvarite ambient, v katerega se boste z veseljem vrnili.
3. Gibanje je nujno, ne izbirno. Siva barva nas dela lene. Proti temu se borite z gibanjem, ki dvigne srčni utrip. Vadba sprošča endorfine, ki so naravni antidepresivi. Ni nujno, da tečete maraton – že hiter sprehod s dežnikom ali 30 minut joge doma bo naredilo ogromno razliko.
4. Socialni stik v živo. Deževno vreme nas zapira v hiše in pred zaslone. Toda socialna izolacija le še poglobi občutek turobnosti. Povabite prijatelje na čaj ali družabne igre. Smeh in pogovor sta najmočnejše orožje proti sivi apatiji.
5. Vitamin D in prehrana. V tem obdobju večini prebivalcev srednje Evrope primanjkuje vitamina D, ki je ključen za razpoloženje. Posvetujte se z zdravnikom o dodajanju tega vitamina. Prav tako se izogibajte prevelikim količinam sladkorja – ta vam bo dal hiter dvig energije, ki mu bo sledil še globlji padec. Raje posezite po hrani, bogati z omega-3 maščobnimi kislinami (ribe, orehi), ki ščitijo možgane pred nihanjem razpoloženja.
Tudi to bo minilo
Pomembno je vedeti, da je trenutno stanje prehodno. Dež ima svojo funkcijo – napaja naravo in čisti zrak. Namesto da se vsako jutro jezite na nebo, poskusite spremeniti svojo perspektivo. Obujte gumijaste škornje, skačite po lužah kot otrok ali pa si dovolite brez slabe vesti prebrati dobro knjigo, medtem ko zunaj lije. Sivina ni nujno sovražnik; lahko je le kulisa za toplejše trenutke s tistimi, ki jih imate radi.
