V zadnjih letih je pomanjkanje zdravil pogostejše in bolj zapleteno. Razlogi so različni: od motenj v svetovnih dobavnih verigah in proizvodnih omejitev do omejene dostopnosti učinkovin ter nepričakovanih porastov povpraševanja. Lahko gre za težave s kakovostjo zdravil, kot so nečistoče, ali neskladnost z regulativnimi standardi, prav tako pa na pomanjkanje lahko vplivajo pandemije, naravne nesreče ali drugi nepredvidljivi dogodki.
Vsakega zdravila lahko zmanjka in do motenj lahko pride pri vseh vrstah zdravil – od običajnih protibolečinskih sredstev do kritičnih zdravil za resna zdravstvena stanja.
Po zdravilo tudi v tujino
Tudi v Sloveniji se soočamo s pomanjkanjem zdravil. V zadnjem času so pacientke opozarjale na to, da je bilo težko priti do hormonskega transdermalnega razpršila lenzetto, ki je sicer v Sloveniji na voljo na recept od leta 2016.
O največ težavah so poročale ženske v Ljubljani in osrednjeslovenski regiji, kjer je po nekaterih lekarnah zdravila zmanjkalo že februarja, nekoliko kasneje je zdravila zmanjkalo drugje po državi: denimo v Mariboru in na Ptuju so po lekarnah zadnje zaloge pošle prejšnji teden. Informacije o tem, kdaj bo zdravilo ponovno na voljo, so bile sprva nejasne – nekateri so v lekarnah slišali, da bo dobava že na začetku tedna, drugi, da je morda ne bo več tednov. Nekatere pacientke so se zato odpravile celo v sosednje države, kjer je zdravilo še na voljo. Enakovrednega zdravila v obliki transdermalnega razpršila na slovenskem trgu namreč trenutno ni.
Po najnovejših informacijah proizvajalca, farmacevtske družbe Gedeon Richter, bo dobava zdravila sedaj potekala nemoteno in se nadaljuje danes, kar pomeni, da bo zdravilo kmalu ponovno na voljo v lekarnah.
Zakaj je prišlo do težav
Glavni razlog za pomanjkanje je povečano povpraševanje. V podjetju Gedeon Richter pojasnjujejo, da je začasno pomanjkanje nastalo predvsem zaradi izrazito večjega zanimanja za hormonsko nadomestno zdravljenje. Njihovi podatki kažejo, da je v Sloveniji število izdanih receptov za zdravljenje simptomov pomanjkanja estrogena v menopavzi v zadnjih petih letih naraslo za več kot 30 odstotkov, samo v zadnjem letu pa glede na leto prej za 25 odstotkov.
Slovenija pri tem ni izjema. Po vsem svetu, z zamikom pa tudi pri nas, se o hormonskem nadomestnem zdravljenju menopavze danes govori bistveno več kot v preteklosti. Dolga leta je bilo to področje potisnjeno v ozadje zaradi napačne interpretacije študije Women's Health Initiative iz začetka leta 2000. Takratni rezultati so bili pogosto predstavljeni kot dokaz, da je hormonsko zdravljenje nevarno, kar je pri mnogih ženskah in tudi pri delu zdravstvene stroke povzročilo strah in močan upad predpisovanja terapije.
Kasnejše analize in nove raziskave so pokazale, da so bili prvotni izsledki napačno razumljeni ali posplošeni. Tveganja so namreč močno odvisna od starosti ženske (študija je vključevala tudi ženske, ki so bile stare 70 let in več), časa začetka zdravljenja in vrste hormonske terapije. Danes številni strokovnjaki poudarjajo, da lahko pravilno predpisano hormonsko nadomestno zdravljenje učinkovito in varno lajša simptome menopavze, izboljša kakovost življenja in tudi preprečuje nekatere kasnejše resne zdravstvene težave. Zato se tema ponovno vse pogosteje pojavlja tako v strokovni javnosti kot v širši razpravi o zdravju žensk.
Pomanjkanje zdravil ni redko
Medijsko odmevnejši primer pomanjkanja zdravila sega v leto 2024, ko je zmanjkovalo zdravila s semaglutidom (na primer ozempic) zaradi njegove zlorabe za estetsko hujšanje, posledično pa je bila ogrožena oskrba z zdravilom za sladkorne bolnike in ljudi, pri katerih je debelost diagnosticirana kot bolezen – torej dveh skupin, ki jima je zdravilo pravzaprav namenjeno.
Evropsko računsko sodišče je v lanskem poročilu zapisalo, da so leta 2023 in 2024 v EU zabeležili rekordne ravni pomanjkanja zdravil. Pomanjkanje lahko postane kritično, kadar niso na voljo ustrezne alternative in se je treba usklajeno odzvati na ravni EU. Med letom 2022 in oktobrom 2024 je Evropska agencija za zdravila (EMA) prejela 136 prijav kritičnih pomanjkanj, ki lahko vplivajo na oskrbo bolnikov.
Lani je v bolnišničnih lekarnah EU najbolj primanjkovalo protimikrobnih zdravil, protibolečinskih zdravil in anestetikov. Kot pravijo na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, so lekarne v EU leta 2024 v povprečju porabile več kot 10 ur na teden za obvladovanje pomanjkanja.
