Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima hipertenzijo kar vsak tretji odrasli. V Sloveniji se s to težavo sooča več kot 40 % prebivalstva, mnogi pa se svojega stanja sploh ne zavedajo. Ključna za ohranjanje zdravja sta zgodnje odkrivanje in zniževanje krvnega tlaka.
Kaj je visok krvni tlak?
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene arterij, ko srce črpa kri po telesu. Merimo ga v milimetrih živega srebra (mmHg) in zapisujemo kot dva podatka, na primer 135/83 mmHg. Prva številka je sistolični tlak (zgornja vrednost, ko se srce skrči), druga pa diastolični tlak (spodnja vrednost, ko se srce sprosti).
Normalni krvni tlak pri odraslih je okrog 120/80 mmHg. O hipertenziji govorimo, kadar so vrednosti (izmerjene v mirnem stanju) večkrat zapored nad 140/90 mmHg. Vitalni organi, kot so srce, možgani in ledvice, namreč delujejo učinkovito, če je krvni tlak pod 140/90 mm Hg.
V zadnjih letih se je zavedanje o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka povečalo. Še vedno pa si veliko ljudi ni še nikoli izmerilo krvnega tlaka, zato ne vedo, ali je ta zvišan. Pozor: če je krvni tlak zvišan dlje časa, to pomeni tveganje za zdravje in nepopravljive poškodbe notranjih organov, predvsem srca, možganov, žilja in ledvic.
»Osebe s hipertenzijo zelo ogroža tudi kronična ledvična bolezen,« je v spletni oddaji Zdravnik ob 18h opozorila izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, spec. nefrologije in interne medicine s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Prisluhnite njenim nasvetom za zgodnje odkrivanje in preprečevanje te bolezni.
Zakaj je hipertenzija nevarna?
Povišan tlak dolgotrajno obremenjuje notranje organe in žile. Posledice so lahko:
- možganska kap,
- srčni infarkt,
- oslabljeno delovanje ledvic,
- poškodbe oči in vida,
- srčno popuščanje.
Ti zapleti se razvijajo postopno in pogosto ne povzročajo bolečin ali drugih opozorilnih znakov. Zato hipertenzijo pogosto odkrijemo šele, ko pride do hujšega zapleta.
Simptomi - pogosto jih sploh ni
Ena največjih nevarnosti hipertenzije je prav to, da večina ljudi nima nobenih simptomov. V redkih primerih se pojavijo:
- glavoboli,
- vrtoglavica,
- motnje vida,
- utrujenost,
- krvavitve iz nosu.
Ker so ti znaki nespecifični, jih pogosto pripišemo stresu ali utrujenosti. Zato je redno merjenje krvnega tlaka ključno za pravočasno prepoznavo bolezni.
Kako pravilno meriti krvni tlak doma?
Le z rednimi merjenji lahko hitro odkrijete zvišan krvni tlak in ga začnete zniževati. Z ustreznim merilnikom si ga lahko povsem enostavno izmerite doma. Krvni tlak vam lahko izmerita tudi vaš osebni zdravnik ali farmacevt v lekarni.
Domače merjenje krvnega tlaka je dragoceno orodje za spremljanje bolezni, pri tem upoštevajte naslednje:
- Merite v mirnem okolju, pred tem vsaj 5 minut počivajte.
- Tik pred meritvijo ne kadite, jejte ali telovadite.
- Merite vedno ob isti uri (npr. zjutraj in zvečer).
- Merilnik naj bo kvaliteten in pravilno nameščen.
Če je povprečje treh zaporednih meritev krvnega tlaka doma nad 140/90 mm Hg, se o nadaljnjih ukrepih posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Skupaj bosta določila najprimernejši način, kako ga znižati.
Sledite navodilom zdravnika in beležite meritve – to je ključ do uspešnega nadzora bolezni.
Kako znižati visok krvni tlak?
V mnogih primerih je mogoče tlak znižati že s spremembo življenjskega sloga, zato je to običajno prvi ukrep, ki ga svetuje zdravnik:
Zdrava prehrana
- Uživajte manj soli (največ 5 g na dan).
- Izberite živila, bogata s kalijem, magnezijem in vlakninami (sadje, zelenjava, polnozrnata žita).
- Omejite nasičene maščobe in sladkorje.
- Zmanjšajte vnos rdečega mesa, povečajte vnos rib in stročnic.
Redna telesna dejavnost
- Vsaj 30 minut zmerne vadbe na dan, 5 dni na teden.
- Hoja, plavanje, kolesarjenje ali joga lahko učinkovito pomagajo pri uravnavanju tlaka.
Zmanjšanje telesne teže
- Že zmanjšanje telesne teže za 5–10 % lahko občutno zniža krvni tlak.
Opustitev kajenja in zmanjšanje alkohola
- Kajenje in alkohol zvišujeta krvni tlak ter dodatno obremenjujeta srce.
Obvladovanje stresa in dovolj spanja
- Kronični stres zvišuje krvni tlak. Pomagajo tehnike sproščanja, čuječnost in podpora bližnjih ter dovolj kakovostnega spanja – odrasli naj bi spali vsaj 7 do 8 ur na noč, saj neprespanost dokazano povečuje tveganje za povišan tlak.
In še nasvet oftalmologinje izr. prof. dr. Nataše Vidović Valentinčič iz Očesne klinike UKC Ljubljana. »Če imamo povišani krvni pritisk, je enkrat letno smiseln preventivni pregled pri oftalmologu,« je dejala v oddaji Zdravnik ob 18h.
Kdaj je čas za zdravila?
Če krvni tlak tudi po več mesecih (običajno 3–6 mesecih) ostaja previsok, se zdravnik odloči za zdravljenje z zdravili. Zdravilo izbere glede na že izraženo prizadetost posameznih organov in splošno anamnezo vsakega posameznika. Pomembno je, da zdravila jemljete redno in po navodilih zdravnika, tudi če se počutite dobro.
Komu grozi hipertenzija?
Povečano tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka imajo:
- osebe, starejše od 50 let,
- ljudje s prekomerno telesno težo,
- tisti z boleznimi v družini (dedna nagnjenost),
- osebe z nezdravim življenjskim slogom,
- osebe z diabetesom, ledvičnimi ali kardiovaskularnimi boleznimi.
Priporočljivo je, da si po 40. letu vsi redno merijo tlak – vsaj enkrat letno in tudi, če nimajo težav.
Zaključek: hipertenzija je nadzorovana – če jo odkrijemo pravočasno
Visok krvni tlak ne boli – a lahko veliko vzame. Hipertenzija ni nujno usodna bolezen, če jo odkrijemo in začnemo pravočasno obvladovati. V nasprotnem primeru pa lahko močno skrajša življenje in ogrozi njegovo kakovost.
Zato: poskrbimo zase, začnimo z majhnimi koraki zdravega načina življenja že danes, da bomo lahko uživali vse radosti, ki jih prinaša življenje.
