Iz nove finske raziskave, v kateri je sodelovalo 3000 ljudi, izhaja, da je redno odhajanje v posteljo ob isti uri eden najboljših načinov za zmanjšanje tveganja za možgansko kap ali srčni infarkt. Strokovnjaki so ugotovili, da doslednost pri času večernega počitka varuje srce celo takrat, ko kakovost ali trajanje spanca nista idealna. Pri posameznikih z zelo spremenljivim urnikom spanja se je namreč tveganje za resne srčno-žilne dogodke podvojilo v primerjavi s tistimi, ki se držijo stalne rutine.
Raziskovalna ekipa pod vodstvom Laure Nauha je prvič ločeno proučevala tri ključne dejavnike: čas odhoda v posteljo, čas bujenja in čas med spanjem. Rezultati so pokazali, da je prav stalnost večerne ure tista, ki najbolj vpliva na srčno zdravje, saj neposredno odraža ritem vsakdanjega življenja in njegovo stabilnost. Srce in krvne žile imajo namreč lastne "periferne ure", ki se ob nepravilnem spanju porušijo. To vodi do povišanega krvnega tlaka, višjih ravni stresnega hormona kortizola in vnetnih markerjev v žilah, kar srcu preprečuje nujno nočno regeneracijo. Zanimivo je, da čas bujenja po tej študiji nima tako velikega vpliva na srce kot trenutek, ko ugasnemo luči.
Študija je postregla s še enim pomembnim uvidom: spanje, daljše od osem ur na noč, deluje kot zaščitni faktor, ki lahko nevtralizira negativne učinke nerednega urnika. Vendar pa avtorji opozarjajo, da je čezmerno spanje dvorezen meč, saj lahko prispeva k presnovnim težavam, kot je diabetes. Poleg urnika na srce močno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot sta izpostavljenost umetni svetlobi zaslonov pred spanjem, kar lahko tveganje za kap poveča za skoraj polovico, in pozna večerja po 21. uri, ki obremeni žilni sistem. Redna večerna rutina tako ostaja preprost, a izjemno učinkovit korak k dolgemu in zdravemu življenju.