Svet beljenja zob je v zadnjem desetletju doživel pravi razcvet, hkrati pa se je povečalo tudi število tveganj, na katera strokovnjaki opozarjajo zlasti zaradi množice nepreverjenih izdelkov, ki so se razširili po spletu. Med tistimi, ki že enajst let delujejo na področju naravnega in neinvazivnega beljenja zob, je Maša Matavš, ustanoviteljica blagovne znamke DNA Whitening. Njena pot se je začela presenetljivo – med študijem psihologije, ko je zaradi hitrega opravljanja študijskih obveznosti imela več prostega časa in je razmišljala o nečem povsem svojem. Tako je zrasla danes prepoznavna blagovna znamka, ki temelji na celostnem pristopu do nasmeha, strokovnosti in predvsem odgovornem odnosu do zdravja zob.
Beljenje zob je pika na i
Maša Matavš poudarja, da je nasmeh mnogo več kot le trenutni estetski učinek: »Vedno smo se lotevali nasmeha kot celote. Beljenje zob ni čudežna paličica. Je le ena od stopenj nege, ki mora temeljiti na pravilni higieni, rednih obiskih zobozdravnika in strokovni oceni stanja. Ni takojšnja rešitev trenutnega stanja, ampak pika na i.«
Številni ljudje na postopke beljenja pogosto gledajo kot na hitro rešitev, a sogovornica opozarja, da beljenje nikakor ni prva stopnja, ampak zadnja. Kdor ima težave z zobno gnilobo, vnetji, zobnimi oblogami ali neurejeno ustno higieno, z beljenjem ne bo dosegel ničesar. »Osnova oziroma pogoj je urejena in ustrezna ustna higiena, ki se začne doma, sledijo redni obiski higienika in zobozdravnika. Ko so temelji postavljeni, lahko dosežemo lep rezultat, ki je tudi obstojen,« razlaga. Pogosto se zgodi, da ljudi najprej preusmeri k zobozdravniku ali ustnemu higieniku, saj številni pričakujejo, da bo kozmetični postopek rešil tudi težave, ki terjajo izključno zobozdravstveno obravnavo.
Ko stranka pride v ordinacijo z zdravimi in čistimi zobmi, postopek začne s temeljitim pregledom. Pregled je pri njih brezplačen. Pogovorijo se o življenjskem slogu, navadah, uporabi zdravil, morebitnem kajenju ali pitju kave ter preverijo trenuten odtenek zob. Na podlagi vseh dejavnikov določijo, ali je beljenje sploh primerno in kakšen potek terapije bo najbolj varen in predvsem učinkovit. Posamezniki, ki kadijo ali pogosto pijejo kavo, bodo pigmentacije sicer hitreje odstranjevali, vendar morajo biti po posegu pri negi veliko bolj dosledni.
Gel ni na osnovi vodikovega peroksida
Zanimivo je, da imajo kadilci ali strastni ljubitelji kave včasih celo večji začetni učinek beljenja kot posamezniki z naravno rumeno sklenino. Razlog je v tem, da se pri kadilcih pigmentacija nalaga bolj površinsko, zato se pri postopku odstrani več organskih ostankov in je rezultat posledično izrazitejši (ko je govor o takojšnjih rezultatih – vsi lahko namreč dosežemo naravno belino zob, odvisno je samo, kolikokrat moramo postopek ponoviti). A ker se pigmentacija pri takšnih navadah hitro vrača, so nujne dodatne higienske navade, kot je izpiranje ust z vodo po kavi ali cigaretah ter redna in pravilna ustna higiena.
Tudi moški se odločajo za beljenje
Postopek prvega beljenja traja približno uro in pol skupaj s pregledom in posvetom. Rezultat je viden takoj, trajnost pa je odvisna od popolnoma individualnih dejavnikov, zato so tudi ponovne obnove različne. Nekateri pridejo na obnovo na pol leta, drugi na dve leti, spet tretji morda šele po treh letih. Vse je odvisno od začetnega stanja zob, življenjskega sloga, donosnosti na pigmentacijo in ustne higiene.
Med zanimivostmi, ki jih Maša Matavž opaža skozi leta dela, je tudi to, da je razmerje med moškimi in ženskami skoraj enako. Dolgo je veljalo prepričanje, da je beljenje zob ženska stvar, a to v resnici ne drži. »Moški se za beljenje odločajo zaradi preprostega razloga – ženske imamo frizuro, ličila, nego. Moški pa si umijejo obraz in pokažejo zobe. Lep nasmeh je pri njih osnovni estetski element.«
Vse več je tudi najstnikov, ki prihajajo zaradi nezadovoljstva s svojim nasmehom, pogosto zaradi zbadanja v šoli ali nizke samozavesti. Tu je strokovna previdnost še posebno pomembna. Mnogi mladostniki zaradi vpliva družbenih omrežij posegajo po izdelkih s spleta, pogosto z visoko koncentracijo peroksida. »To je izjemno tvegano. Zobe imamo ene same. In ko jih enkrat poškodujemo, poti nazaj ni več,« opozarja. Zelo dobro je, da se tako starši kot otroci posvetujejo pred kakršno koli uporabo in vse (ne glede na starost) izvajajo pod nadzorom.
Pri onkoloških bolnikih beljenje odsvetuje
Obstajajo pa tudi zdravstveni razlogi, zaradi katerih beljenja ni priporočljivo izvajati. Pri onkoloških bolnikih, ki so med terapijo ali se zdravijo z močnimi zdravili, Maša Matavš beljenja ne izvaja. Kljub temu da pri beljenju ne uporabljamo peroksida oziroma je postopek popolnoma varen za zobe in sklenino, se moramo zavedati, da so sluznica in dlesni med obsevanjem izjemno občutljive, v splošnem je povečano tveganje za karies in poškodbe zob, prav tako je telo med zdravljenjem že preobremenjeno.
Z leti se je pokazalo, da beljenje zob ni samo estetski postopek, ampak pogosto razkrije tudi psihološke vidike. »Pogosto ugotovim, da težava sploh ni v zobeh, ampak v samozavesti, občutku manjvrednosti ali drugih osebnih stiskah,« pravi strokovnjakinja, ki priznava, da ji psihološka izobrazba pri delu pogosto pomaga. Včasih je naloga strokovnjaka tudi ta, da stranki pove, kdaj je dovolj in da pretiravanje pri estetskih postopkih ni pot do zadovoljstva ali pa mogoče ta v določenih situacijah oziroma primerih sploh ni rešitev.
Čeprav se je v zadnjih letih beljenje zob močno razširilo in je dostopnih nešteto izdelkov, Maša Matavš poudarja, da je zdrav odnos do zob še vedno najpomembnejši. »Zobe imamo ene same. Strokovnost, individualen pristop in varnost pa morajo biti na prvem mestu,« pove. »Naš cilj ni ustvariti nerealne hollywoodske nasmehe, ampak povrniti naravno belino. Samo čisti zobje so zdravi zobje. Sijoči beli zobje pa naredijo nasmeh še lepši!«
