V Evropski uniji za rakom vsako leto na novo zboli skoraj tri milijone ljudi, v Sloveniji pa ta številka presega 19.000 novih primerov letno. Za rakom pri nas vsako leto umre okoli 6400 oseb, breme bolezni pa se – predvsem zaradi staranja prebivalstva – povečuje za približno dva odstotka na leto.
S to zaskrbljujočo statistiko v mislih se danes v Sloveniji začenja 43. tradicionalni slovenski teden boja proti raku, ki poteka pod geslom »14 pogumnih korakov za življenje brez rakov«.
Osrednja tema je posodobljeni Evropski kodeks proti raku. Njegova peta izdaja temelji na najnovejših znanstvenih dokazih, ki so jih sistematično pregledali vodilni evropski strokovnjaki. Kodeks prinaša 14 jasnih in v praksi izvedljivih priporočil, ki niso več namenjena le posameznikom, temveč tudi oblikovalcem politik, da bi prebivalcem pomagali pri sprejemanju informiranih odločitev.
Za številkami stojijo ljudje
Na novinarski konferenci, ki že tradicionalno predstavlja uvod v teden boja proti raku, so strokovnjaki osvetlili pomen preventive. Zlata Štiblar Kisić, direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, je opozorila, da ne smemo ostati le pri statistiki: »Pri nas vsakodnevno spremljamo težke zgodbe, vidimo strte obraze, zaskrbljenost, občutimo bolečino – to je naša realnost, ki nas iz dneva v dan prizemlji.«
Strokovna direktorica inštituta, prof. dr. Janja Ocvirk, je pojasnila, da je danes zdravljenje sicer izjemno napredovalo, a da več kot 90 odstotkov rakov nastane zaradi prepleta mnogih različnih dejavnikov in ne le enega samega. Z zdravimi odločitvami bi po njenih besedah lahko preprečili kar 40 odstotkov vseh primerov te bolezni.
Znanost svetuje 14 korakov za zmanjšanje tveganja
Nova priporočila Evropskega kodeksa proti raku prebivalce usmerjajo h konkretnim spremembam življenjskega sloga. Kot najpomembnejši korak strokovnjaki izpostavljajo opustitev kajenja in vseh tobačnih izdelkov, kamor so po novem izrecno uvrščeni tudi vedno bolj priljubljeni izdelki za vejpanje. Ključno je tudi ohranjanje doma in avtomobila kot prostorov brez tobačnega dima. Za preprečevanje raka je izjemno pomembno vzdrževanje normalne telesne teže, kar dosežemo z omejevanjem živil z veliko kalorijami, sladkorjem in maščobami ter z izogibanjem močno predelani hrani in sladkim pijačam. Vse to gre z roko v roki z vsakodnevno telesno dejavnostjo in omejevanjem časa, ki ga preživimo sede. Prehrana naj bo bogata s polnozrnatimi izdelki, zelenjavo, stročnicami in sadjem, medtem ko naj bo uživanje rdečega mesa strogo omejeno, predelanim mesnim izdelkom pa se je treba povsem izogniti.
Nasvet glede alkohola je povsem neizprosen: varne meje pitja pri raku ni, zato se je alkoholnim pijačam najbolje izogibati. Materam se v izogib raku dojk svetuje, da svoje otroke dojijo čim dlje. Prav tako je nujna zaščita pred ultravijoličnimi žarki ter popolno izogibanje solarijem. Na delovnih mestih morajo posamezniki strogo upoštevati navodila za zaščito pred rakotvornimi snovmi, v domačem okolju pa velja preveriti ravni naravnega plina radona in ukrepati, če so te previsoke. Povsem novo, enajsto priporočilo se osredotoča na izpostavljenost onesnaženemu zraku, ki jo lahko zmanjšamo z uporabo javnega prevoza, kolesarjenjem in izbiro rekreacijskih poti na manj prometnih območjih.
Velik delež preventive predstavlja pravočasno cepljenje otrok proti virusoma HPV in hepatitisu B ter udeležba v programih testiranja za prenosljive okužbe. Pri ženskah v menopavzi se svetuje, naj bo morebitno hormonsko nadomestno zdravljenje omejeno na čim krajše obdobje. Kot zadnji, a izjemno učinkovit korak, kodeks navaja redno udeležbo v organiziranih presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka, ki so v Sloveniji na voljo za raka debelega črevesa in danke, dojk, materničnega vratu, vzpostavlja pa se tudi program za pljučnega raka.
