Tega takrat še ni vedela, a ko so ji ponudili glavno vlogo v filmu Visoka družba (High Society), je bilo pred Grace Kelly njeno zadnje filmsko udejstvovanje. Slavna filmska zvezdnica, znana po avri hladne elegance, je bila sredi prejšnjega stoletja ljubljenka kritikov, navduševala pa je tudi občinstvo. Da ni bila zgolj lepa in karizmatična, ampak je premogla tudi izjemen igralski talent, je potrjevala tudi Akademija filmskih znanosti in umetnosti, ki jo je večkrat nominirala za oskarja in ji ga leta 1955 tudi podelila za nastop v filmu Provincialka (The Country Girl).

To leto je bilo zanjo prelomno tudi na drugih področjih. Obetala se ji je sijajna kariera in kot perspektivna mlada igralka je bila del delegacije, ki je na filmskem festivalu v Cannesu promovirala ameriško filmsko industrijo. Ob množici promocijskih dogodkov, fotografiranj in intervjujev je našla čas tudi za sprehod po monaških dvornih vrtovih. Tja jo je povabil monaški knez Rainier III., potem ko so novinarji francoske revije Paris Match zasnovali načrt za njuno skupno fotografiranje, s katerim bi kneževina pritegnila svetovno pozornost. Monako je bil namreč sredi prejšnjega stoletja vse prej kot bleščava davčna oaza, ki dandanes nudi pribežališče do plačevanja davkov zadržanim športnikom. V tistem času je bil Monako obrobna kneževina, ki je še iskala način, kako svet opozoriti nase, knez pa je nujno potreboval tudi naslednika. Povezava s katero od ameriških filmskih div bi kneževini prinesla potreben gospodarski in turistični zagon. Grace Kelly je zaradi svojega katoliškega ozadja in zadržane narave v kombinaciji s slavo in lepoto predstavljala idealno kandidatko. Snidenje s princem je obrodilo sadove: drug drugemu sta bila všeč, začela sta si pisati pisma in nekaj mesecev kasneje se je na njenem prstancu zasvetil diamantni prstan.

Grace Kelly, Frank Sinatra, Bing Crosby / Foto: Instagram/@sinatrama_

Letos mineva 70 let od premiere filma Visoka družba, v katerem so se v ljubezenskem trikotniku znašli Bing Crosby, Grace Kelly in Frank Sinatra. / Foto: instagram/@sinatrama_

Sprva je kazalo, da bo svoje nove dvorne obveznosti lahko usklajevala s filmsko kariero. V začetku leta 1956, ko sta s princem javnosti naznanila zaroko, je namreč kazalo, da se bosta oba svetova celo lepo prepletala. Le nekaj tednov po zaroki se je namreč vrnila pred filmske kamere in začela snemati glasbeno komedijo Visoka družba, v kateri je igrala članico ameriške družbene smetane, ki se na predvečer svoje poroke odloča med kar tremi snubci. V filmu, v katerem so se za njeno roko zanimali Bing Crosby, Frank Sinatra in John Lund, je nosila svoj pravi zaročni prstan z več deset milijonov dolarjev vrednim diamantom.

Stara zgodba v novi preobleki

V središču filma Visoka družba je Tracy Lord (Grace Kelly), premožna in samozavestna mlada ženska, ki ima za sabo že en propadel zakon, a se pravkar pripravlja na drugo poroko. Njen izbranec je George Kittredge (John Lund), ugleden in zanesljiv moški, ki se zdi primerna izbira tudi njeni družini. Toda tik pred poroko se v njeno življenje znova vplete nekdanji mož C. K. Dexter-Haven (Bing Crosby), ki je še vedno zaljubljen vanjo in se ne namerava kar tako sprijazniti z dejstvom, da jo bo dokončno izgubil. Zaplete dodatno poglobita novinar Mike Connor (Frank Sinatra) in fotografinja Liz Imbrie (Celeste Holm), ki ju tabloidna revija Spy pošlje poročat o prihajajoči poroki, saj je Tracyjina družina kot del družbene smetane zanimiva za radovedne bralce. Tracy prisotnost novinarja sprva močno moti, toda Mike se postopoma izkaže za precej več kot le vsiljivega novinarja. Medtem ko je poroka vse bližje – celotna filmska zgodba je skrčena v 24 ur –, se mora Tracy odločiti, kaj natanko si pravzaprav želi: varnega življenja z Georgeem, ki jo postavlja na piedestal in obožuje kot boginjo, vrnitve k nekdanjemu možu, ki je v njej videl pristno žensko, ali pa morda česa povsem drugega.

Grace Kelly / Foto: Instagram/@princessgracetribute

Pred 70 leti je izšel zadnji film velike Grace Kelly. Istega leta se je namreč poročila in postala monaška kneginja, kar se je izkazalo za nezdružljivo z nadaljevanjem filmske kariere. / Foto: instagram/@princessgracetribute

Da bo film uspešnica, je bilo skoraj zagotovljeno. Že samo zaradi igralske zasedbe, poleg tega pa tudi zaradi dejstva, da je šlo za novo predelavo že znane in priljubljene zgodbe. Visoka družba namreč temelji na gledališki igri Zgodba iz Philadelphie (The Philadelphia Story) ameriškega dramatika Philipa Barryja, ki je že leta 1940 doživela znamenito filmsko priredbo. V njej so nastopili največji zvezdniki svoje dobe: Katharine Hepburn, Cary Grant in James Stewart, režiral pa jo je George Cukor. Film je bil velikanska uspešnica, nagrajena z dvema oskarjema. Zgolj šestnajst let kasneje so filmski veljaki v studiu MGM presodili, da je čas dozorel za novo filmsko adaptacijo. Zgodbo so nekoliko spremenili in dogajanje prestavili v Newport, kar ni bilo naključno. Obmorsko mesto na Rhode Islandu je bilo namreč od leta 1954 prizorišče Newport jazz festivala, kar so povezali s filmsko zgodbo, v kateri je imela po novem pomembno vlogo tudi glasba.

Sinatra, Crosby in Armstrong

V novi različici Tracyjin bivši mož Dexter Haven namreč ni več zgolj premožni družabnik, temveč jazzovski glasbenik, ki vodi svoj ansambel. S to spremembo so ustvarjalci dobili izgovor, da vloge razdelijo med nekaj največjih glasbenih zvezd. Producent Sol C. Siegel in režiser Charles Walters sta si zamislila, da bi bilo imenitno, če bi v filmu moči združila legendarna Bing Crosby in Frank Sinatra. Zvezdnika sta bila zainteresirana, a je bilo vse prej kot enostavno uskladiti njuna urnika, saj sta imela oba načrtovane koncertne turneje. V zahtevno enačbo so filmarji vključili še Louisa Armstronga, ki so mu v filmu namenili nenavadno vlogo – igral je samega sebe.

Louis Armstrong, Grace Kelly / Foto: Wikipedia

Manjšo vlogo v filmu je imel tudi legendarni Louis Armstrong, ki je igral samega sebe. / Foto: wikipedia

Za pisanje glasbe in besedila so angažirali Cola Porterja, enega najslavnejših in najbolj priznanih skladateljev gledaliških in filmskih muzikalov. Iz filma Visoka družba je najbolj znan romantični duet True Love, ki sta ga odpela Bing Crosby in Grace Kelly. Pesem je bila nominirana za oskarja in postala ena najbolj prepoznavnih skladb iz filma. Znana je tudi skladba Well, Did You Evah?, v kateri sta se v glasbenem dvoboju pomerila Crosby in Sinatra, slednji pa je odpel tudi Who Wants to Be a Millionaire?, ki je kasneje navdihnila ime ene najbolj znanih televizijskih oddaj (pri nas znane pod imenom Lepo je biti milijonar).

Film, ki so ga premierno predvajali julija 1956, je doživel velik komercialni uspeh. Bil je najdonosnejši film studia MGM tistega leta, čeprav kritiki niso bili enotni glede njegove kakovosti. Vrstile so se primerjave z različico iz leta 1940, pri čemer so mnogi menili, da Crosby ni najbolj posrečeno stopil v velike čevlje Caryja Granta. Čeprav so velikanske starostne razlike v Hollywoodu nekaj običajnega, je bilo nekaterim vendarle nelagodno ob dejstvu, da je imela Grace Kelly komaj 26 let, njeni snubci pa so bili stari 40 (Sinatra), 45 (Lund) in celo 52 let (Crosby). Film, ki je prejel dve oskarjevski nominaciji, se je v zgodovino zapisal predvsem kot zadnji nastop Grace Kelly, ki se ni nikoli več vrnila pred kamere.

Priporočamo