Spomladansko vreme je namreč varljivo; medtem ko se čez dan temperature približajo 20 stopinjam Celzija, se ponoči še vedno lahko močno ohladi, kar povzroča nevarna nihanja temperature v notranjosti stavb.
Če ogrevanje popolnoma izklopite, se prostori preveč ohladijo, kar ne vpliva le na udobje na domačem kavču, temveč lahko povzroči resne težave, kot je nastanek plesni. Poleg tega nenehno vklapljanje in izklapljanje radiatorjev deluje kot »jo-jo efekt«, saj se za ponovno segrevanje podhlajenih zidov porabi bistveno več energije, kot če bi termostat pustili na konstantno nizki stopnji. Namesto popolnega izklopa je zato bolj smiselno vzdrževati zmerno temperaturo, ki preprečuje preveliko izgubo toplote v konstrukciji stavbe.
Preprosti triki za nižje položnice
Magična meja za konec kurilne sezone ni določena z datumom na koledarju, temveč je odvisna od izolacije in starosti objekta. Pri starejših in slabo izoliranih stavbah velja pravilo, da lahko o izklopu razmišljamo šele, ko zunanja temperatura več dni zapored vztraja med 15 in 17 stopinjami Celzija. Pri sodobnih, dobro izoliranih objektih pa je ta meja nižja, nekje pri 12 stopinjah Celzija. Ključno je torej, da ne gledamo le enega toplega popoldneva, temveč stabilno vremensko napoved za več dni vnaprej.
V tem prehodnem obdobju lahko stroške ogrevanja dodatno znižate z uporabo preprostih trikov. Čez dan čim bolj izkoristite brezplačno sončno energijo tako, da odgrnete zavese in pustite soncu, da naravno ogreje prostore. Takoj po sončnem zahodu pa spustite rolete ali zagrnite težke zavese, ki bodo delovale kot nevidni ščit in zadržale toploto v notranjosti. Ob tem ne pozabite na kratkotrajno, a intenzivno zračenje, ki bo iz prostorov odstranilo odvečno vlago in poskrbelo za zdravo bivalno klimo brez nepotrebnega ohlajanja sten.
