Občina Trebnje je resno odprla knjigo turizma in začela predstavljati svoje turistične bisere, pri čemer izpostavlja vlak kot pomembno prevozno sredstvo. Posebno zanimivo za vse, ki snujejo ideje za izlete, še posebno za skupine in zaključene družbe. Idealno za prihode iz Ljubljane, pa tudi iz Maribora ali Celja oziroma od koder koli prihajajo vlaki s postankom v Trebnjem. Za upokojence je vlak zastonj, v Trebnjem pa poskrbijo za doživetje in, po želji, zagotovijo pomoč pri iskanju ugodnega prevoza do ogleda vrednih posebnosti, ki se jih peš ne da doseči, a niso daleč.
Ko na Dolenjskem vstajajo meglice
Na poti smo, novinarji in organizatorji izletov ter nekaj vodnikov, ki imamo skupni cilj – obiskati Trebnje, od koder prihajajo informacije, da nov vzgonski veter dviga turistična krila. Z nami je Dominika Trepel, ki nas zalaga z informacijami in vodi organizacijo ture. Potujemo z avtobusom in za bolj romantično popotovanje izberemo cesto skozi Žužemberk. Ljubljana suho vdihuje promet, ko jo zapuščamo, in opazujemo kolone, ki čakajo, da jih požrejo zeleni semaforji. Mi pa potujemo v naročje sveže, zlate jutranje tančice, ki pleše nad zeleno pomladno travo in sočnimi, sveže zoranimi njivami Dolenjske. Naš prvi postanek je Vinska gorica Lisec, za katero skrbi Društvo vinogradnikov Lisec Dobrnič. Skupnost neverjetnih zanesenjakov, ljubiteljev narave, trte, vina, dediščine in tradicije. Na jugu občine Trebnje ponuja zidanica razglede do roba Slovenije in čezenj.
Cviček in šmarnica, najlepši par
Poklonimo se cvičku, kakopak edinstvenemu posebnežu, celo zdravilu, pravzaprav pa nadobudnemu mladcu (v primerjavi z uglajenimi, elegantnimi rdečimi gospodi, spremljevalci hrane), ki samozavestno plemeniti jedi in očara s svežino barve ter ravno pravšnjo stopnjo alkohola, ki nikoli ni višja od deset odstotkov. In potem prisluhnemo zgodbi o »šmarnici«. Tisti, tako dolgo zasramovani in popackani s pridevniki, kot so strupenjača, pijača za bebavost, razkroj duše in še kaj, ki pa zdaj dobiva veljavo zaradi blagodejnega vpliva na holesterol, krvni sladkor in delovanje prebavnega trakta. Zdaj, ko postaja jasno, da vina, narejena iz samoniklih trt, kot so šmarnica, izabela, jurka, kvinton (okoli 20 različnih sort obstaja), veljajo za biološko pridelana vina. Samonikle trte namreč ne potrebujejo prav nobene zaščite pred boleznimi in škodljivci, odporne pa so tudi proti vremenskim pojavom. Mit o strupeni šmarnici je nastal, ko je k nam prišla trtna uš in opustošila vinograde. Ko so začeli saditi prve sadike samorodnih trt, so jih zasuli s trditvami, da škodijo zdravju, vplivajo na vid, škodijo možganom, kar se je zasidralo v glavah ljudi. Zdaj dokazi potrjuje dejstvo, da ima šmarnica metilnega alkohola prav toliko kot vsa druga vina, mnoga rdeča vina pa ga imajo celo bistveno več. Zato se zdaj šmarnica pojavlja na sodih, mizah gasilskih veselic in vstopa kot posebnost Dolenjske tudi na elitna kulinarična omizja.
Trebnje, avtocesta, železnica in Tanja
Da, ob drvenju v Zagreb, Belo krajino, na morje in še kam ti zares ne pade na pamet, da bi se ustavil v Trebnjem. Sploh pa, zakaj bi se? Zato destinacija Trebnje zdaj izpostavlja svoje turistične atribute. No, mi smo v mestu najprej naleteli na domačinko Tanjo, oblečeno v starodavno »ta gmašno« obleko; Trebanjke so jih nekoč šivale iz oblek, ki so jim jih pošiljale sorodnice iz Ljubljane, ko so se jih naveličale ali so šle iz mode. Naključje? Seveda ne, Tanja je turistična vodnica in upravljalka Domačije Vesel – doživljajske turistične kmetije, ki je velik turistični diamant občine Trebnje. Ostro nas je vzela v roke in nam povedala nekaj življenjskih resnic ter bila odlična podpora naši Domeniki na sprehodu skozi kraj. Tanjo potrebuje vsak organizator izleta v Trebnje, ne glede na to, ali pride skupina z avtobusom ali vlakom. Za potnike z vlakom, ki bodo želeli priti do nje ali do okoliških zanimivosti, bo poskrbela za ugoden prevoz, dosegljiva je na elektronskem naslovu info@veseladozivetja.si.
Mi pa smo spoznavali zgodovino kraja: od rimske naselbine Praetorium Latobicorum ob pomembni rimski prometnici med Aquileio, Emono in Siscio; arheoloških izkopavanj na območju Trebnjega, ki so razkrila številne ostanke rimskih hiš, grobišč, cest in predmetov vsakdanjega življenja, kar potrjuje, da je bilo to območje že pred skoraj dva tisoč leti živahno prometno in gospodarsko središče. Videli smo cerkev Marijinega vnebovzetja, rimski miljnik – kamniti steber, ki so ga Rimljani postavljali ob svojih cestah kot označevalnik razdalje in pomemben informacijski znak za popotnike, Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje z bogato zbirko del samorastniških umetnikov z vsega sveta, ter si pobliže ogledali center kulinarike in rokodelstva v središču mesta.
Trebanjski piškot z levom
Ob obisku trgovine Dobrote Dolenjske se najprej spoznamo z novo slaščico mesta – trebanjskim piškotom in cvičkovim ter roženkravtovim likerjem, preden nam povedo bogato zgodbo o zavodu, ki povezuje več kot 100 kmetij in ustvarjalcev iz vse jugovzhodne Slovenije (vse od Posavja do Kočevja).
Poleg tega imajo lastno butično živilsko proizvodnjo dobrot iz lokalnih surovin, prirejajo pa tudi kulinarična doživetja, tematske degustacije z zgodbami dolenjskega podeželja in kuharske ter izobraževalne delavnice. Njihovi izdelki, kot tudi novi prostori Dobrot Dolenjske predstavljajo pomembno točko promocije dolenjske kulinarike in atribut turizma, komaj nekaj deset metrov od železniške postaje.
Domačija Vesel, zeleno doživetje turizma
Oaza turizma leži v vasici Goljek, blizu znanega romarskega središča Zaplaz (Čatež pri Trebnjem, 58 kilometrov od Ljubljane in osem kilometrov od izhoda z avtoceste v Trebnjem). Svojevrstna učna kmetija, prostor za posameznike, družine, raziskovalce. Na voljo so programi za šole in vrtce, kulinarične delavnice, čaka prostor za piknik za zaključene skupine … Tu so glamping, senik za spanje, prostor za avtodome, pravzaprav gre za oazo zelenja z vinogradom, travniki, gozdom in lastnim izvirom odlične vode. Tanja Vesel je prava gostiteljica, organizatorka in agilna moč turističnih zgodb Trebnjega.
Pod Zaplazom Čatež, na Čatežu bomba presenečenj
Pozno popoldne z avtobusom zavijemo proti hribu Zaplaz, 13 kilometrov iz Trebnjega in nad Čatežem, vasico, poznano po koncu Levstikove poti – Od Litije do Čateža. Vzpetino bogati razkošno Škofijsko romarsko svetišče Matere božje. Kot velik bel golob počiva cerkev na 543 metrov visokem razglednem osamelcu in kot posebnost v sebi varuje kapelo blaženega Alojzija Grozdeta, opremljeno z mozaikom patra Rupnika. Nedaleč je v listnatem gozdu skrit Marijin studenec, z vodo, ki naj bi pomagala bolnim očem.
Potem se presenečenja kar vrstijo. Najprej je na vrsti večerja v sila nenavadni gostilni – Tončkovem domu na Čatežu. Gre za staro gostilniško zavetje s starimi jedmi, doma pridelano hrano, skuhano po starem … Potem se sprehodimo do nekdanjega Mercatorja sredi vasi, zdaj središča življenja KS Čatež in doma kulture, kjer kar vre od ustvarjalne energije.
In tam naletimo na »bombo«, pravi eksploziv za ustvarjanje kulture in turizma, pa še kaj vmes – Mijo Benedičič, predsednico KS Čatež in predsednico KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež. Univerzalno kreativko. Poslušamo zgodbo o škratu Čatežu, spoznavamo sekcije, ki bogatijo kulturni in turistični utrip Čateža in Trebnjega ter za konec stopimo še v Urbanovo vinsko klet v isti stavbi. In le kaj smo tam počeli? No, degustirali, poslušali domačo muziko s pevci, kar organizatorji celodnevnega obiska med zidanice in nežne dolenjske hribe, ter za konec izvedeli za dogodek 18. aprila Od kleti do noči. Vredno obiska!
