Konec minulega leta je pri 41 letih umrl Juan Pedro Franco, nekoč najdebelejši človek na svetu, ki se je v Guinnessovo knjigo rekordov prebil oktobra 2016, ko so mu izmerili kar 608 kilogramov. Umrl je 24. decembra med zdravljenjem v bolnišnici v osrednji mehiški zvezni državi Aguascalientes, potem ko se je njegovo stanje hitro poslabšalo zaradi zapletov, povezanih z okužbo ledvic.
»Debeluhi, debeluhi, debeluhi so srečni ljudje, tudi če so brez denarja, debeluhi niso suhi ljudje,« je v eni svojih pesmi nekoč prepeval Andrej Šifrer. A Franco, ki je bil v obdobju svoje največje teže večinoma priklenjen na posteljo, saj se ni mogel samostojno gibati, je kot svoje najsrečnejše obdobje omenjal čas, ko je svojo težo skoraj prepolovil. Potem ko je Mehičan z rekordom požel svetovno slavo, je namreč pod nadzorom rojaka dr. Joseja Antonia Castanede začel intenziven medicinski program hujšanja, ki je vključeval mediteransko prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, nato pa sta sledila še bariatrična posega, najprej operacija želodčnega rokava in kasneje želodčni bypass.
Kombinirano zdravljenje je pripomoglo, da se je že do februarja 2018 njegova teža zmanjšala na 345 kilogramov, tako da je po letih negibnosti spet lahko sam hodil.
Četverica presegla 600 kilogramov
Manjša teža je precej zmanjšala tveganja, povezana s sladkorno boleznijo in kardiovaskularno obremenitvijo, še vedno pa je bilo njegovo zdravje zaradi dolge zgodovine bolezni in še vedno visoke teže zelo krhko, posebno leta 2020, ko je zbolel za covidom. Castaneda je kasneje njegov primer opisal kot enega najkompleksnejših, kar jih je kdaj zdravil, poudaril pa, da je Francova odkritost o lastnih težavah pomagala izpostaviti debelost kot kronično bolezen, ki zahteva dolgotrajno in sočutno zdravniško oskrbo.
Franco, ki je bil na vseh fotografijah vedno videti nasmejan in zadovoljen, je razloge za svojo debelost opisal takole: »Moje telo je preprosto sledilo svoji poti brez kakršnega koli nadzora. Poskušal sem se držati diete iz dneva v dan, a nič ni delovalo in postal sem obupan.« Potem ko je svojo težo zmanjšal skoraj za polovico, je bil navdušen: »Že to, da lahko vsak dan dvigneš roke in vstaneš, greš sam po kozarec vode ali na stranišče, te navdaja s čudovitim počutjem. Fantastičen občutek je, da se lahko več gibljem in sem bolj samostojen.«
Franco je bil eden od zgolj štirih zemljanov, ki so kdaj tehtali več kot 600 kilogramov. Še večjo težo so izmerili pri Američanu Jonu Browerju Minnochu, ki je največ tehtal kar 635 kilogramov in je bil prav tako star 41 let, ko mu je odpovedalo srce. Pred smrtjo leta 1983 mu je uspelo svojo težo zmanjšati za kar 419 kilogramov. Še bolj dramatično zmanjšanje teže je uspelo zdaj 35-letnemu Khalidu bin Mohsenu Shaariju iz Savdske Arabije, ki je do leta 2017 svojih nekdanjih 620 kilogramov oklestil na pičlih 68 kilogramov. Četrti, čigar teža je presegla mejo 600 kilogramov, je bil Francov rojak Manuel Uribe, ki je zaradi odpovedi jeter umrl leta 2014 pri 48 letih. Leta 2006 mu je tehtnica pokazala 610 kilogramov, v naslednjih dveh letih pa je po zaslugi svetovne pozornosti in zdravnikov izgubil 225 kilogramov.
