Ko menjate vozni pas v zastoju ali gneči, za kratek čas izgubite pregled nad situacijo, obremenite voznike za seboj in pogosto zapeljete v mrtvi kot drugega vozila, medtem ko vaši možgani v sekundi sprejemajo kompleksne odločitve. Vendar je ves ta trud pogosto zaman. Raziskava, ki sta jo izvedla Donald Redelmeier in Robert Tibshirani, kaže, da nas dojemanje dogajanja vara: sosednji pas se nam zdi hitrejši celo takrat, ko se vozila na obeh premikajo v povprečju enako hitro, piše Bloomberg.
Zakaj nas možgani varajo?
Razlog za to je preprost – ko vozila pospešujejo, se razdalja med njimi poveča, ko pa upočasnjujejo, se gneča zgosti. To pomeni, da lahko v kratkem času "preskočite" več vozil, medtem ko vas druga vozila prehitijo drugo za drugim. Možgani to razlagajo, kot da izgubljate, čeprav je realnost drugačna – število trenutkov, ko vi prehitite koga, in trenutkov, ko prehitijo vas, se na koncu povečini izravna.
Eksperimenti s simulacijami in posnetki z avtocest so dodatno potrdili to iluzijo. Kar 70 odstotkov ljudi verjame, da je sosednji pas hitrejši, in večina bi ga v tej situaciji takoj zamenjala – čeprav podatki kažejo, da je ta pogosto celo počasnejši.
Psihologija "izgube"
Med vožnjo gledate naprej, zato bolj opazite, ko vas nekdo prehiti, kot takrat, ko vi prehitevate druge. Poleg tega ljudje psihološko močneje doživljamo "izgubo" kot "dobiček". Vsak avto, ki zapelje mimo vas, vas bolj razjezi, kot pa vas razveseli dejstvo, da ste vi prehiteli nekoga.
Paradoks je v tem, da so vozniki, ki pogosteje menjajo pasove, še bolj podvrženi tej iluziji, zato imajo občutek, da nenehno izgubljajo čas, in zaradi tega še dodatno tvegajo. Včasih je menjavo pasu smiselno izvesti, a v večini primerov to ne prinaša realne koristi. Če želite nekam priti hitreje, imate veliko boljše možnosti, če se na pot odpravite prej.
