Avtomobilske znamke so bile v preteklosti že večkrat primorane zamenjati ime svojega novega vozila. In to celo po tistem, ko so ga pod določenim imenom že dolgo napovedovale, imele pripravljeni načrte za promocijo in podobno. Najpogostejši razlog je bil bržčas ta, da je neki drugi proizvajalec z istim že poimenoval kakšen svoj avtomobil. Ali pa zgolj s podobno zvenečim. Tako je bilo denimo tudi z legendarnim porschejem 911. Sprva se je namreč imenoval 901, nakar je protestiral Peugeot, pri katerem so trdili, da imajo za francoski trg ekskluzivne pravice za poimenovanje s trimestno številko z ničlo v sredini. In da bi se na vseh tržiščih imenoval enako, je 901 pač postal 911. Volvo je medtem svojo majhno limuzino želel poimenovati S4, a so zaradi istoimenskega vozila protestirali pri Audiju in tako je S4 postal S40, Fiat pa je denimo po koncu proizvodnje prve generacije pande naslednika hotel poimenovati gingo. Kar pa se sliši preveč podobno kot twingo, zato so pri Renaultu vodilne ljudi Fiata menda zaprosili, naj avta ne imenujejo tako, in namesto novega imena se je obdržala panda.
Kakor koli, podobnih težav očitno niso imeli pri MG, ko so svojega športnega terenca leta 2018 poimenovali z imenom HS. Nemara tudi zaradi tega, ker je istoimenska Lexusova limuzina svoj življenjski ciklus istega leta zaključila. Ali pa je bilo Japoncem pač zgolj vseeno in Kitajcem niso težili. Naj bo tako ali drugače, Lexusovega HS se danes spomni le še redko kdo, MG-jev pa je, zdaj že v drugi generaciji, predvsem v priključnohibridni različici precej zanimiv avto tudi za slovenske kupce.
HS namreč spada med tiste priključne hibride, ki so sposobni zgolj na elektriko prepeljati trimestno število kilometrov. Resda komajda, pa še to le, če bo velika večina teh prevoženih pri počasnejši vožnji po mestih, a vendarle – to je že razdalja, ki pomeni, da se gromozanska večina vsakodnevnih voženj lahko opravi brez neposrednih izpustov škodljivih plinov, tiho in udobno. Ko elektrike zmanjka, pa je tu še precej zajetna posoda za bencin, ki poganja 1,5-litrski motor z notranjim zgorevanjem, kar bo navdušilo predvsem tiste, ki imajo strah pred kratkim dosegom, saj skupni lahko naraste celo do štirimestne številke. A je za to vendarle treba izpolniti kar nekaj pogojev; če na avtocestah vozite z najvišjo dovoljeno hitrostjo in če se odločite še za vozni program, ki omogoča polnjenje baterije, bo omenjena številka le pobožna želja. Če pa bo vožnja počasna in boste začeli s polno baterijo, se jo da doseči.
Če smo že omenili vožnjo, je treba dodati, da je s tem avtomobilom udobna, prijetna, tiha, da dobro blaži cestne nepravilnosti, za voznike, ki si želijo dinamične vožnje in agilnosti v ovinkih, pa ta avto ne bo pravi naslov. Ob tem je tudi velikanska številka pri sistemski moči malce zavajajoča, saj se v pravšnji meri ne preslika v realne občutke, pa čeprav HS pomanjkanja moči zagotovo ne moremo očitati. Kar zna voznika prav tako malenkost zmotiti, je upravljanje infozabavnega sistema, saj je to, vsaj dokler se nanj popolnoma ne navadi, kar precej zapleteno. A to so že malenkosti, kot je tudi bleščeča plastika, »privlačna« za prah in prstne odtise med prednjima sedežema, in kot so po drugi strani prijetne takšne, kot so kakovostni materiali tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali.
Velik adut HS je njegova prostornost, če boste znali izkoristiti druge že naštete, pa tudi cena, sploh ob dobri opremi, ni pretirana.
