Čeprav prometna varnost v zadnjih letih na ravni Evropske unije ne dosega več tako velikega napredka in smo začeli zato celo zaostajati za načrti, je udejstvovanje v prometu v vseh oblikah danes neprimerljivo varnejše, kot je bilo pred katerim koli dvomestnim številom let v preteklosti. Samo za občutek: lani je na cestah držav EU umrlo 25 odstotkov manj ljudi kot ob prelomu tisočletja, v Sloveniji pa smo denimo pred pol stoletja, ko je bilo na naših cestah 150.000 avtomobilov, našteli 700 smrtnih žrtev, lani pa ob dobrem milijonu avtomobilov 102.
Podobne številke bi lahko naštevali še v nedogled (žal so na globalni ravni precej drugačne), če bi želeli izpostaviti poglavitni razlog, zakaj je tako, pa bi to bil, ob priznanju zares številnim deležnikom, brez dvoma ta, da so avtomobili tako rekoč vsako leto varnejši. Število življenj, ki so jih rešili varnostni pas, zračne blazine, za pešce in kolesarje manj nevarno zgrajeni avtomobili, različni novejši napredni sistemi in marsikaj drugega, se šteje v milijonih, pri čemer se ob omenjenih in nekaterih drugih naslednji mejnik, ki ga bomo čez leta po mnenju mnogih postavili celo ob bok varnostnemu pasu, obeta leta 2022. A pojdimo po vrsti.
Prvi »preboj« v 50. letih
Varnostne pripomočke v avtomobilih načeloma delimo na aktivne in pasivne. Prvi pomagajo, kot pove že ime, aktivno preprečiti prometne nesreče, drugi pa blažijo njihove posledice, ko se zgodijo. Nekateri pripomočki, ki so že dlje časa popolnoma samoumevni in jih sploh ne štejemo med varnostne, so svoj čas prav na tem področju pomenili velik napredek in so jih zato tudi uvedli. Pri tem mislimo na tiste z začetka in iz prve polovice prejšnjega stoletja, kot so vzvratna ogledala, varnostno steklo, signalni ročici in kasneje utripalke za spremembo smeri… Da, vse to in marsikaj drugega se je štelo za pripomočke, ki so pripomogli k večji varnosti. A prvi večji preboj je sledil v 50. letih z uvedbo tritočkovnega varnostnega pasu. »Zavedal sem se, da morata biti tako zgornji kot tudi spodnji del telesa pri miru, in sicer tako, da gre en del varnostnega pasu čez prsni koš, drugi del čez boke, pas pa potrebuje tudi sidrišče za zapenjanje. Moral sem najti rešitev, ki bi bila enostavna, učinkovita in bi zahtevala uporabo zgolj ene roke,« je svoj izum leta 1958 opisal oče varnostnega pasu in Volvov inženir Nils Bohlin. Čeprav so se na začetku še pojavljali dvomi, je varnostni pas v naslednjih desetletjih vse bolj pridobival veljavo, tudi v Sloveniji je obvezno pripenjanje del zakona od leta 1980.
Celo v obdobje pred uvedbo varnostnega pasu pa spadajo prvi poizkusi z zračnimi blazinami, pri katerih je imel besedo tudi slovenski izumitelj Peter Florjančič. »Leta 1957 sem veliko bral o nesrečah na Nizozemskem, ko so vozniki zapeljali v kanale z vodo in utonili. Tako sem prišel na zamisel, da bi na streho vozila namestil nekakšen balon, ki bi avtomobil držal nad vodo,« se je za Dnevnik prvih razmišljanj pred časom spominjal Florjančič in dodal, da je bilo nato pri razvoju blazin, kot jih poznamo danes, nemalo težav: »Šele konec sedemdesetih let je bila tehnika dovolj napredna, da so to zamisel lahko udejanjili v praksi. Težave so bile tudi s tkanino za blazine in s sprožilnimi sistemi. V času osnovne zamisli namreč ni bilo elektronike in materialov, ki danes odpirajo vedno večje možnosti uporabe varnostnih blazin.« Kakor koli, prvi avtomobil v Evropi, ki je zračno blazino ponujal kot dodatno opremo, je bil leta 1980 mercedes razreda S, napredek pa je v Evropi sledil šele kasneje, a novega avtomobila brez vsaj nekaj varnostnih zračnih blazin zdaj ne morete kupiti že kar nekaj časa.
ABS, ESP, e-call...
Ko beseda teče o pomembnih mejnikih, seveda ne gre mimo protiblokirnega zavornega sistema (ABS). Tega so ob koncu 70. let prejšnjega stoletja najprej ponudili kot opcijo v luksuznih vozilih, prvi avto, ki ga je imel serijsko, je bil Evropi leta 1985 ford scorpio, kasneje pa so ga spoznali za tako pomembnega, da je v EU od leta 2004 obvezen del opreme vsakega novega avtomobila. »ESP je najpomembnejši varnostni pripomoček v avtomobilih za varnostnim pasom. Pomembnejši tudi od zračnih blazin in še česa,« pa je obvezno uvedbo elektronskega sistema stabilnosti (odvisno od proizvajalca se razen z ESP označuje tudi z ESC, DSC…) pri vseh novih avtomobilih desetletje kasneje pospremil Dirk Hoheisel, član uprave pri Boschu. ESP, ki v trenutku, ko začne vozilo zanašati, prepreči izgubo vozniškega nadzora nad vozilom, se za nepogrešljivega izkaže predvsem na spolzkih cestiščih, na katerih po podatkih študij število nesreč zmanjša za do 40 odstotkov.
Po ESP sta v vseh novih vozilih v EU obvezna postala tudi samodejni klic v sili (e-call) in merilnik tlaka v pnevmatikah, ker novi avtomobili vsaj kot dodatno opremo ponujajo še kup pripomočkov, pa je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo pristojni kot obveznega zahtevali še kakšnega. In pred kratkim je postalo jasno, da bo čez dve leti sledila doslej daleč najbolj obsežna obvezna uvedba celega kupa pripomočkov, praktično vseh, ki jih danes poznamo kot dodatno opremo. A o tem bo govora še veliko...
