A tudi tri leta proizvodnje so bila dovolj, da se je avto neizbrisno zapisal v zgodovino te znamke, pa čeprav ni bil tako komercialno uspešen, kolikor se je dobro odrezal na številnih dirkah tistega časa. Ime 8V so pri Fiatu sicer izbrali zaradi tega, ker so (napačno) predvidevali, da so pravice za naziv V8 izključno v lasti Forda. Kakor koli, iz imena jasno sledi, da je avto poganjal motor V8, ki je imel slaba dva litra prostornine, 105 konjev (78 kilovatov), ki so sodelovali s 4-stopenjskim ročnim menjalnikom, pa je zadostovalo za končno hitrost 190 km/h. Fiat je sprva sicer načrtoval izdelavo dvestotih primerkov modela 8V, a je med letoma 1952 in 1954 v končni fazi proizvedel le 114 šasij, nekaj pa jih je nato poslal tudi različnim italijanskim proizvajalcem karoserij, kot so Carozzeria Zagato, Ghia in Vignale, ki so nato izdelali svoje nadgradnje avtomobila, večinoma v kupejevski obliki.
Kolesarstvo
Van der Poel ni zdržal, Pogačarju osmi spomenik!
