Večkrat smo že omenili, da smo včasih avtomobile precej bolj kot po njihovih uradnih imenih poznali po – vzdevkih. Kdo ve, morda smo jim jih namenjali, ker jih je bilo tako malo, mogoče zato, ker nas je kakšna njihova značilnost na kaj spomnila, ali pa je bil razlog kje drugje. V vsakem primeru pa pri tem pri nas nismo bili nikakršna izjema. Poglejmo samo avtomobil fiat 126.
Ob njegovi omembi verjetno vsi niti ne vedo, katerega imamo v mislih, če dodamo, da smo mu pri nas rekli »bolha« ali »bolhca«, pa je vsem nemudoma jasno vse. Mimogrede, ko smo zapisali, da nismo bili izjeme – istemu avtomobilu so na srbohrvaškem govornem območju nekdanje države rekli »peglica« (likalniček), na Poljskem »maluch« ali »kaszlak« (malček ali pokašljevalec, zaradi značilnega zvoka ob zagonu motorja), na Madžarskem »kispolszki« (mali poljak), v Nemčiji »bambino« (italijanska beseda za malčka)...
Ključna vzhodna tržišča
Da smo našteli večinoma države, ki so nekoč spadale v tako imenovani vzhodni blok, seveda ni naključje – fiat 126 pač nikdar ne bi dosegel svojega statusa, če ne bi prišel na ceste vzhodno od svoje matične domovine Italije. A pojdimo po vrsti. Fiat, znani izdelovalec malih vozil, ga je na osnovi modela 500 razvil leta 1972, od predhodnika je prevzel platformo in enako medosno razdaljo ter zadaj nameščen motor, bil pa je nekoliko daljši. Na omenjeni platformi so zasnovali novo karoserijo, ki je spominjala na pomanjšani model 127, luč sveta pa je štirim osebam namenjen avto ugledal na salonu v Torinu. V vsej zgodovini so mu namenili tri dvovaljne motorje s 594, 652 in 704 kubičnimi centimetri, pri čemer je prvi razvil največ 23 konjskih moči (17 kilovatov), zadnji pa 26 konjskih moči (19 kilovatov).
Sprva je bil priljubljen predvsem v Italiji, izdelovali so ga v dveh tovarnah na jugu te države, kjer so do leta 1979 izdelali 1,53 milijona vozil. A že leta 1973, leto po njegovem rojstvu, so proizvodnjo preselili tudi za takratno železno zaveso – na Poljsko. Tam pa se je začel njegov pravi vzpon. Tako ne preseneča, da so na Poljskem model 126 s končnico »p«, znan tudi kot poljski fiat, izdelovali vse do leta 2000 (!), skupaj pa so tam izdelali kar 3,3 milijona primerkov, medtem ko jih je neznano število prišlo tudi s tekočih trakov tovarne Zastava v Kragujevcu. »Številni poljski sogovorniki, nekdanji lastniki, so mi povedali, da 'bolhca' ni bila le avto, ampak način življenja. To, da je odpovedala po nekajkrat na mesec, jih takrat sploh ni motilo in so vse skupaj vzeli za samoumevno. In kako tudi ne bi, ko pa je bil to avtomobil, ki je motoriziral Poljsko – preden je prišel na trg, je bilo namreč tam le 17 avtomobilov na 1000 prebivalcev, nato pa je sledil pravi bum,« se v svojem članku o poljski kulturi spominja novinarka Paulina Schlosser.
Naprodaj tudi v Avstraliji
»Bolha« je pozneje našla pot vse do južne poloble, med letoma 1989 in 1992 so jo prodajali celo v Avstraliji, kjer je bila takrat najcenejši avto na trgu in je dobila tudi kabrioletsko različico, naprodaj pa je bila tudi v Čilu. V nekdanji skupni državi je bila zelo priljubljen avto tudi Sloveniji in po nekaterih podatkih je pri nas dosegala celo priljubljenost še enega avtomobila, ki se ga najbolj spominjamo po vzdevku – fička. No, s hitrim obnavljanjem voznega parka je začela množično izginjati s cest in danes boste težko še kje uzrli kakšno, medtem ko po vsem svetu dobro ohranjene dosegajo zavidljivo visoke cene. Pri čemer je neverjetna zgodba pred leti prišla prav iz Poljske. Tam je neimenovani lastnik ob tem, ko je podedoval neko posestvo, v skednju našel brezhibno ohranjenega fiata 126p in ga ponudil na spletno dražbo, na kateri naj bi nekdo zanj ponudil celo 80.000 evrov. A ker je lastnik mislil, da gre za potegavščino, je naposled vse skupaj izbrisal...
