David Hasselhof. Ameriški igralec, pevec in televizijska osebnost, ki ga je nemara najbolj zaznamovala vloga reševalca iz vode Mitcha Buchannona v seriji Obalna straža (Baywatch). A še preden je v družbi Pamele Anderson blestel v tej vlogi, je v seriji Vitez za volanom (Knight Rider) zaslovel kot Michael Knight, nekdanji agent, ki pa smo si ga kljub številnim bravuroznim akcijam najbolj zapomnili kot voznika avtomobila, poimenovanega Kitt. Ta je bil pač tisti, zaradi katerega je v zaslone buljilo staro in (predvsem) mlado ter se zaradi nadvse nadležne sinhronizacije na avstrijski in italijanski televiziji v 80. letih prejšnjega stoletja naučilo še kakšne tuje besede. Na tamkajšnjih kanalih so pač prvi predvajali to serijo …
Avto, ki je preskakoval ovire
Serijo so si mnogi zapomnili tudi po značilni melodiji uvodne špice, ki je bila pred leti, ko še ni bilo pametnih telefonov, celo med najbolj priljubljenimi za zvonjenje na mobilnih telefonih, toda melodija in Hasselhoff gor ali dol, najbolj je serijo zaznamoval Kitt, tehnološko izpopolnjen pontiac firebird trans am, letnik 1982, za katerega predelavo so porabili dobrih 100.000 dolarjev, v štirih sezonah in 90 epizodah pa uporabili štiri takšne avtomobile.
Zgodba v seriji gre seveda drugače in pove, da je avto, ki je stal kar 11,4 milijona dolarjev, zasnoval pokojni Wilton Knight, milijarder in ustanovitelj podjetja Knight Industries, od koder tudi ime Kitt, gre namreč za akronim za Knight Industries Two Thousand. Kibernetski procesor so sprva sicer vgradili v računalnik vlade v Washingtonu, a ker je Knight menil, da bo uporabnejši v vsakodnevnem terenskem boju proti kriminalu, ga je raje vgradil v avto – že omenjeni pontiac, za njegovega lastnika pa predvidel Michaela Knighta, nekdanjega policista Michaela Arthurja Longa, ki je po strelu v glavo skoraj umrl, a ga je Wilton rešil in mu priskrbel novo identiteto.
Neuničljiv
Kakor koli, sodeč po lastnostih in sposobnostih avtomobila bi za njegov volan lahko posadili kogar koli, pa bi bil v boju proti kriminalcem uspešen. Skorajda namreč ni bilo naloge, ki je Kitt ne bi zmogel. To, da je bil sposoben govorne komunikacije in je imel na voljo informacije o vsem, da je na neki način predstavljal umetno inteligenco desetletja pred pravo umetno inteligenco, je bilo morda fascinantno na začetku serije, kasneje pa so gledalce bolj navduševale nekatere njegove druge lastnosti, kot na primer izjemen pospešek vsega 0,2 sekunde z mesta do hitrosti 60 milj na uro (slabih 100 kilometrov na uro) s pomočjo funkcije »turbo boost«, ki mu je omogočala tudi, da je preskakoval ovire in manjše objekte.
Na voljo je imel tudi zaščito pred tako rekoč vsemi eksplozivnimi in strelnimi sredstvi ter do temperatur, višjih celo od 400 stopinj Celzija, pa način povsem samodejne vožnje, številna orožja, od spuščanja dimne zavese, solzivca ali uspavalnega plina do metalca ognja, možnost samodejnega menjavanja registrske tablice, katapultna voznikov in sovoznikov sedež, celo padalo … In še in še.
V primerjavi s Kittom se originalni pontiac firebird (mimogrede: šlo je za tretjo izmed štirih generacij modela, ki so jih izdelovali med letoma 1967 in 2002) na zunaj sicer ni bistveno razlikoval, morda še najbolj po »skenerju« in lučkah na prednjem delu maske, ki si jih je pozneje prav zaradi vpliva TV-serije vgradilo kar nekaj lastnikov avtomobila. Kakšno izmed omenjenih replik je še dandanes mogoče opaziti na ameriških cestah, zadnji preostali original pa so na dražbi pred desetimi leti prodajali za okoli 300.000 dolarjev.
