Medtem ko proizvajalci avtomobilov pogosto silijo lastnike rabljenih električnih vozil v drage menjave celotnih baterijskih sklopov, rastoča mreža neodvisnih strokovnjakov dokazuje, da obstaja bolj trajnostna in cenejša pot. Primer iz Berlina, ki ima korenine v Zagrebu, razkriva prihodnost vzdrževanja e-vozil.
Nemški mediji povzemajo zgodbo Moritza Leichta, ki se je znašel pred dilemo, ki preganja skoraj vsakega lastnika električnega vozila, ko garancija izteče. Njegov Smart Electric Drive, zvesti spremljevalec zadnjih dvanajstih let, je prevozi impresivnih 300.000 kilometrov. Vendar pa je srce vozila – njegova litij-ionska baterija – začelo pešati.
Domet se je zmanjšal, osemletna garancija proizvajalca pa je bila le oddaljen spomin. Ko je Leicht poizvedoval o uradni rešitvi, je bil odgovor streznjujoč: popolna zamenjava baterijskega sklopa bi stala kar 17.000 evrov. Za dvanajst let star mestni avtomobil to ne pomeni le dragega popravila, ampak je definicija ekonomske »totalke«. Vozilo, ki je sicer mehansko brezhibno, bi zaradi ene komponente postalo odpadek.
Leichtova zgodba ni osamljen primer. Je simptom širšega vprašanja v avtomobilski industriji, ki se sooča z valom starajočih se električnih vozil prve generacije. Ali bomo ta vozila zavrgli, ali pa se bo razvil nov ekosistem popravil?
Mit o nepopravljivi bateriji
Rešitev za Leichta ni prišla iz uradnega servisa, temveč iz nekdanjega letališča Tegel v Berlinu, kjer domuje EV Clinic. Gre za podružnico podjetja, ki ga dobro poznajo tudi poznavalci električne mobilnosti na Balkanu – matično podjetje je bilo namreč ustanovljeno v Zagrebu in velja delavnica za eno najboljših v Evropi in svetu.
Pristop EV Clinic temelji na preprostem, pogosto zamolčanem dejstvu: ko baterija izgubi kapaciteto, to skoraj nikoli ne pomeni, da je celoten paket zanič. Baterijski sklop električnega avtomobila je sestavljen iz stotin, včasih tisočev posameznih celic. Te celice delujejo v seriji, kar pomeni, da je zmogljivost celotne baterije omejena z zmogljivostjo najšibkejšega člena.
Leicht uporablja analogijo s kozarci vode. V novi bateriji so vsi kozarci (celice) polni in se praznijo enakomerno. Sčasoma pa lahko posamezna celica začne puščati ali degradirati hitreje kot ostale. Ko se ta najšibkejša celica izprazni, sistem za upravljanje baterije (BMS) iz varnostnih razlogov izklopi celoten sklop, čeprav imajo ostale celice morda še dovolj energije.
Kirurški poseg namesto amputacije
Ekipa mechatronikov v Berlinu, pod vodstvom hrvaškega podjetnika Vanje Katića, je namesto drage menjave celotnega bloka uporabila diagnostično kirurgijo.
Analiza Leichtovega Smarta, ki ima baterijo s kapaciteto 17,6 kWh, je razkrila presenetljivo stanje. Od skupno 93 celic so bile degradirane zgolj tri. Ostalih 90 je bilo v povsem sprejemljivem stanju.
Postopek popravila je bil v primerjavi z uradno ponudbo skoraj trivialen. Strokovnjaki so zamenjali samo te tri problematične celice. Rezultat? Kapaciteta baterije se je dvignila s 75 odstotkov na 95 odstotkov prvotnega stanja. Avtomobil je dobil novih 20 odstotkov dosega.
Še bolj zgovorna je finančna plat. Namesto 17.000 evrov, kolikor bi stala nova baterija pri proizvajalcu, je Leicht za popravilo, vključno z delom in materialom, odštel 900 evrov. EV Clinic je za obnovljeni sklop ponudil celo dvoletno garancijo.
Zakaj tega ne počnejo proizvajalci?
Uspeh tovrstnih neodvisnih delavnic odpira neprijetna vprašanja za velike avtomobilske znamke, posebej evropske. Zakaj uradni servisi ne ponujajo menjave posameznih modulov ali celic, če je to tehnično izvedljivo? Ciniki bi opozorili predvsem na ekonomski interes: prodaja nove baterije ali, še bolje, novega avtomobila, je za korporacijo donosnejša od popravila starega.
Vendar pa primer EV Clinic, ki se je zaradi velikega povpraševanja iz Hrvaške razširil v Nemčijo, kaže na to, da trg ne bo čakal na proizvajalce. Povpraševanje po stroškovno učinkovitih popravilih raste eksponentno z vsakim električnim avtomobilom, ki zapelje iz garancijskega obdobja.
Pomen za slovenski trg in okolje
Za slovenske voznike je ta zgodba še posebej relevantna. Slovenija, ki meji na Hrvaško, kjer je EV Clinic začel svojo pot, ima rastoč trg rabljenih električnih vozil. Strah pred odpovedjo baterije je ena glavnih psiholoških ovir pri nakupu rabljenega e-vozila. Vednost, da obstajajo servisi v regiji (Zagreb je od Ljubljane oddaljen le dobro uro in pol), ki lahko rešijo baterijo za delček cene novega avtomobila, drastično spreminja enačbo lastništva.
Še pomembnejši je okoljski vidik. Bistvo električne mobilnosti je zmanjšanje ogljičnega odtisa. Če bi avtomobile s 300.000 prevoženimi kilometri zavrgli zaradi treh okvarjenih celic, bi bila to velika škoda. Podaljševanje življenjske dobe obstoječih baterij, ki jih sicer možno obnoviti ali uporabiti za kakšen drug namen, je ključni del krožnega gospodarstva.
