Opel frontera je bil avto z značajem. Bil je pravi terenec, narejen za ritje po blatu. Na zadku si našel celo rezervno pnevmatiko. Čeprav ni bil grd, ni stavil na šminko ali blišč. Je pa ponujal veliko družinam in drugim kupcem, ki so prisegali na pragmatičnost. Kaj pa nova frontera?
Dizajn avtomobila sam po sebi ni napačen. Sodobni opli pritegnejo pogled z lepo prečiščeno, a hkrati prepoznavno sprednjo masko. Preostanek frontere pa se lepo zlije s standardnimi prijemi oblikovalcev, ki v službeni nabiralnik dobijo zahtevo za še enega kompaktnega križanca. Malo škatlaste oblike, ki jo poživi na strateških mestih vdrt pokrov za motor, nekaj krivin na vratih, dvobarvna kombinacija, ki s poudarkom strehe in strešnega spojlerja doda duha dinamičnosti. Za piko na i se zadnje luči prelivajo ob stran in poudarijo širino avtomobila.
Ko vse to upoštevamo, imamo še vedno opraviti z avtom, ki po imenu še vedno obljublja divjino, v praksi pa gre za nadomestek oplovega crosslanda. Z dolžino 4,39 metra in medosno razdaljo 2,67 metra se uvršča nad mokko in pod grandlandom.
V notranjosti nove frontere kraljuje trda plastika v različnih odtenkih. Ključ je treba vtakniti v ključavnico in obrniti za zagon. Človek bi ob teh besedah najraje skočil pod tuš. Voznikov zaslon in multimedijska tablica pa sta relativno lično združena pod enotno steklo. Tablica je nekoliko obrnjena proti vozniku, kar je pravilno.
Multimedijska tablica je zadržane velikosti in tudi programska oprema je zelo osnovna. Ponuja pa bistveno. Vključno z brezžično povezljivostjo s funkcijama android auto in carplay. Klimo in gretje sedežev se nastavlja s fizičnimi gumbi in stikali, kar je vselej dobra ideja. Kot se za moderen avto spodobi, najdemo spredaj tudi poličko za brezžično polnjenje mobilnikov. Odlagalne površine so. Celo v zglednem številu. Ni pa govora o izobilju prostora.
Izobilja ne pričakujte niti na področju zračnikov. Svež zrak bo razveselil zgolj voznika in sopotnika na sprednjih sedežih. V drugi vrsti namenskih zračnikov ni najti. Gre za zategovanje pasu, ki ga bo podmladek med vožnjo na vroč sončen dan hitro izpostavil. Alternativa je prepih ali navita prednja klima. Oboje pomeni grob za klene Slovane.
So pa sedeži zato dokaj udobni in ergonomsko prilagojeni za dolga potovanja. V redu je tudi prostornost zadaj. Dovolj za dva, tudi če sedita v otroških sedežih. Čeprav avto od zunaj zaradi omenjenih optičnih trikov zadnjih luči deluje širok, znotraj prostora za udobno potovanje petega potnika ni. Zanimivo pa ima avto v hibridni izvedbi tudi tretjo vrsto sedežev. Testna različica jih sicer ni premogla.
Ko v prtljažniku ne sedijo potniki, ta pogoltne 460 litrov prtljage. Solidna prostornina za avto te dolžine. Ko podremo zadnja sedeža, prostornina naraste na konkretnih 1600 litrov. Gre pa izpostaviti kar konkretno stopničko med prtljažnikom in hrbtiščem položenih sedežev.
Med samo vožnjo pozabite na utvare pogona na vsa kolesa in raziskovanja brezpotij, kar je bilo z originalno frontero izvedljivo. Tokrat je v ospredju zlasti skrb za nižjo porabo fosilnih goriv. Osnovna različica je blagi hibrid, ki zmore med zastoji kak kilometer premagati povsem na elektriko. Obstaja pa tudi povsem električna izvedba. Na testu smo imeli bencinskega 3-valjnega hibrida.
Njegov pogonski sklop ima sistemsko moč je 145 konjev (107 kW) in 230 Nm sistemskega navora. Do stotice potegne v 9 sekundah, najvišjo hitrost pa ima pri 190 km/h.
Relativno mehko podvozje pomeni, da se avto lepo odziva na neravnine na cesti. Udobje pa ima žal stranski učinek, da avto postane malenkost nediscipliniran pri visokih hitrostih. Nekaj nagibanja je tudi med zavoji na regionalkah. Nič katastrofalnega. Po drugi strani pa tudi nič, kar bi voznika navdušilo. Splošno je bil vtis dokaj medel in neizrazit. Kar zopet pomeni, da ni bilo kakih posebnih razlogov za nezadovoljstvo. Je pa avto naredil vtis, ko je pogled padel na števec porabe. Ta je nanesla okoli 5,8 litra, kar je zelo prijazno do žepa. Skratka, zelo primeren avto za družinske izlete.
Ali je nova Oplova frontera še vedno frontera? V resnici ni. Po drugi strani pa originalna frontera niti ni bila Oplova. V resnici je bila plod japonskega podjetja Isuzu z Oplovimi bencinskimi in kasneje tudi dizelskimi motorji. Je pa nova frontera kljub temu ohranila del duše originala – pragmatičnost. Ker so pri Oplu v avto poskušali vstaviti le najnujnejše, je tudi cena dokaj zmerna. Vstopnega blagega hibrida dobiš za 21.190 evrov. Močnejši in bolje opremljeni model, ki smo ga imeli na testu, pa stane 25.190 evrov.
