Prvi toplejši dnevi po dolgi zimi so za številne motoriste skoraj praznik. Spomini na veter, vibracije pod telesom in zvok motorja ob pospeševanju motorista kličejo nazaj na cesto. Zato ni čudno, da mnogi že nestrpno odpirajo garaže in se poslavljajo od večmesečnega motorističnega posta, takoj ko se temperature čez dan dvignejo nad 15 stopinj Celzija in se asfalt začne sušiti. Približuje pa se tudi datum zdaj že 28. vseslovenskega blagoslova motorjev in motoristov, ki bo na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, v Mirni Peči.
Časa do takrat je še nekaj, tako da se lahko motoristi primerno pripravijo na začetek nove sezone, kajti strokovnjaki opozarjajo: začetek sezone prinaša specifična tveganja, na katera je treba biti dobro pripravljen. Tako motocikel kot motorist po mesecih neaktivnosti potrebujeta čas, da znova dosežeta optimalno pripravljenost.
S tem ni heca. V letu 2025 je na slovenskih cestah življenje izgubilo 26 motoristov. To je kar dvakrat več kot leto prej, ko je umrlo 13 motoristov. Leta 2023 je pa umrlo enajst motoristov. Krivulja smrtnosti motoristov na cestah gre zadnja leta torej žal v napačno smer, lani pa je še dodatno poskočila. Pri tem si ne gre zatiskati oči. Čeprav so motoristi ranljivi udeleženci prometa, saj jih ne varuje zaščitna kletka karoserije kot pri avtomobilih ali tovornjakih, so bili za več kot polovico lanskih nesreč odgovorni sami. Tradicionalno so najpogostejši vzroki nesreč neprilagojena hitrost, nepravilna smer oziroma stran vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Največ nesreč pa se običajno zgodi konec tedna.
»Ob začetku motoristične sezone naj motoristi najprej preverijo svoje psihofizično stanje in tehnično brezhibnost motocikla,« svetuje učitelj vožnje za kategorijo A Damjan Drmota iz Avtošole 3D. Pri agenciji za varnost prometa (AVP) ob tem izpostavljajo delovanje zavornega mehanizma, vključno z ravnjo olja in zavornimi ploščicami, ter vse druge tekočine, napetost in mazanje pogonske verige in seveda delovanje vseh svetil. Preveriti je treba tudi, ali deluje sistem ABS.
»Morda se sliši smešno, vendar pa prve generacije sistemov ABS, s katerimi so opremljena starejša motorna kolesa, včasih po daljši neuporabi tudi zatajijo,« opozarja Zala Grilc iz AVP. »Zato nasvet: pred daljšo vožnjo preverite delovanje na neprometni površini. Ob tem ne gre pozabiti na hiter pregled osebne zaščitne opreme, kot so čelada (predvsem vizir, zaponke …) in rokavice.« Ob nakupu nove opreme pa Grilčeva spodbuja k izbiri svetle, kontrastne barve in oblačila z všitimi odsevnimi elementi. Kot možno rešitev navaja tudi odsevni brezrokavnik, namenjen motoristom.
Ravnotežje še ni pravo
Pri AVP opozarjajo, da v nekaj mesecih neaktivnosti pade tudi kondicija za vožnjo, in tako niti telo niti um nista več tako gibčna in hitra kot v zadnjih jesenskih dneh. Na ta vidik opozarja tudi Drmota. Dodaja, da telo po daljšem premoru tudi še ni vajeno gibanja na motorju. »Mišice so manj odzivne, občutek za ravnotežje in koordinacijo slabši.« Kot pogosto napako izpostavlja tudi preveč živahno vožnjo že na prvih vožnjah v sezoni. Tudi pri AVP svetujejo, da je motociklistično sezono treba začeti postopoma.
Ob tem učitelj vožnje motoristom svetuje še, naj čez zimo ohranjajo stik z motociklom. »Če ne drugače, da se vsaj usedejo nanj in obnovijo občutek za komande,« pravi. »Pred vožnjo pa naj bo motorist zbran, spočit in v dobri fizični kondiciji, saj se motocikel vozi z vsem telesom, ne samo z rokami.«
Nujno je tudi, da se obnašamo odgovorno in samozaščitno. Koristno je še, da motoristi prve kilometre opravijo na dobro znani cesti in brez sopotnika. Tako se lažje znova navadijo na občutek pospeševanja, zaviranja in nagibanja v ovinkih. Pametno je tudi nekoliko povečati varnostno razdaljo, saj se odzivni čas po zimskem premoru pogosto podaljša.V kombinaciji z utrujenostjo pa je lahko vsaka kapljica alkohola smrtonosna kombinacija, še opozarjajo pri AVP.
Cestišča so še umazana
Na tehničnem področju si posebno pozornost zaslužijo pnevmatike in stik s cestno površino. Pri nizkih temperaturah asfalta sta gibkost in prilagodljivost gumene zmesi manj izrazita, oprijem pa je slabši od pričakovanega. »Zato je treba preveriti pritisk v pnevmatikah, morebitne poškodbe zunanjosti, izrabljenost tekalne površine in po potrebi, če tega niste storili že jeseni, zamenjati pnevmatike,« dodaja Grilčeva.
»Zavedati se je treba še dejstva, da je na cestah, kjer je temperatura asfalta še vedno nižja od okolice, posebno na osenčenih legah, v gozdu, mogoče pričakovati tudi ostanek vlage,« nadalje izpostavlja. Obstaja pa tudi možnosti novih neravnin, udarnih jam in drugih poškodb asfalta, ki so nastali zaradi nalivov pozno jeseni in čez zimo zaradi nizkih temperatur, pluženja … »Takšna poškodba lahko motociklista preseneti tudi tam, kjer je bil še lani asfalt vzorno gladek,« izpostavi Grilčeva. »Voznika lahko neprijetno preseneti tudi hiter padec temperature takoj, ko zaide sonce, zato predvidevajte takšen scenarij in uporabljajte ustrezno zaščitno opremo.«
Pred začetkom sezone je zelo priporočljiva tudi udeležba na preventivnih treningih vožnje, ki jih ob začetku sezone poleg AVP organizirajo različni moto klubi, zavarovalnice in organizacije, kot so policija, DARS, AMZS … »Če sami niste v klubu, najdite informacije na spletu, gotovo pa vas bo lahko usmeril tudi kak bolj izkušen znanec, prijatelj,« svetuje Grilčeva. »Inštruktorji vam bodo tam na varen in nadzorovan način pokazali, kako spet dobite občutek za vožnjo, izpilite motoriko in dobite učinkovitejši nadzor nad motociklom. Zagotovo boste slišati tudi kaj novega, ali pa le ponovili tisto, kar bi že morali vedeti.«
Pozornost velja za vse
Ker smo na cestah skupaj in za večjo varnost lahko poskrbimo tudi vzajemno, gre posebno opozorilo tudi voznikom avtomobilov. Zaradi oblike motorja imajo motoristi na cesti majhno silhueto, zato jih je težje opaziti. Posebna previdnost velja v križiščih, kjer so motoristi pogosto (pre)hitri, mnogi vozniki pa težko ocenijo njihovo hitrost. Posledice takšnega odvzema prednosti so lahko tragične.
Prav tako velja opozoriti, da motoristi včasih pozabijo izklopiti smerne utripalke. To pomeni, da se ne gre vselej zanašati zgolj nanje pri oceni namere motorista. Če motorist zmanjšuje hitrost in zavzema ustrezno lego, je verjetno, da bo resnično zavil.
Pogosta je tudi praksa, da se na privlačnih gorskih cestah motoristi vozijo blizu ločilne črte, v ovinkih pa se lahko s telesom celo nagnejo čeznjo. Zato je koristna posebna previdnost tudi pri nepreglednih zavojih. Enako velja za vključevanje na glavno cesto. Kot opozarjajo strokovnjaki s slavno vajo s svinčnikom, se na oddaljenosti 100 metrov motorist lahko skrije že za ulično svetilko, kaj šele za A-stebričkom avtomobila.
