O tem, koliko novih avtomobilov kupimo pri nas in v vseh državah Evropske unije (EU), kakšni so trendi glede načina pogona, kako hitro raste prodaja električnih ali vsaj delno elektrificiranih vozil in podobno, pišemo zelo pogosto. Enkrat na leto pa pri Evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) izdajo brošuro, ki zajema podatke o voznem parku EU. Ker je zbiranje tovrstnih podatkov težje in predvsem bolj zamudno, ti kažejo stanje za dve leti nazaj, v vsakem primeru pa je glavna ugotovitev ta, da kljub precej povečani prodaji električnih vozil ta pri splošnem stanju v voznem parku še naprej zavzemajo skoraj zanemarljiv delež. Ali, kot je povedala generalna direktorica ACEA Sigrid de Vries: »Podatki poudarjajo pomemben vidik zgodbe: zamenjava starejših vozil z novejšimi, čistejšimi modeli traja več let ali celo desetletij. Starejša vozila ob tem uporabljajo manj učinkovite tehnologije, kar povzroča višje emisije in več onesnaževanja v primerjavi z novejšimi modeli. To poudarja pomen pospeševanja zamenjave teh starejših vozil z bolj zelenimi, čistejšimi in varnejšimi modeli, kar odraža pomembne naložbe naše industrije v trajnostno mobilnost.«
V Sloveniji največ dizla
Če smo bolj natančni: kljub temu da je delež električnih vozil pri nakupu novih na ravni EU kar 17 odstotkov, je v celotnem voznem parku za zdaj še vedno vsega 2,3 odstotka izključno električnih avtomobilov. Priključnih hibridov je medtem še manj, med vsemi avtomobili na evropskih cestah jih ima tak način pogona le 1,4 odstotka vseh, vsega šest držav EU pa ima delež električnih vozil nad štirimi odstotki – največ Danska (kar 12,1 odstotka), sledijo pa Švedska (7,2 odstotka), Luksemburg (7,1), Nizozemska (6,1), Belgija (5,1) in Finska (4,3). Jasno, če bi upoštevali še države zunaj EU, bi bila daleč prva Norveška, kjer je med vsemi avtomobili na cestah električnih kar 27,7 odstotka, visok pa je njihov delež tudi na Islandiji (9,6 odstotka). Mimogrede: v slovenskem voznem parku je vsega 1,3 odstotka električnih vozil.
Glede na to, da je povprečna starost osebnega avtomobila na cestah EU 12,7 leta (najstarejši so v povprečju v Grčiji, 17,8 leta, najmlajši v Luksemburgu, 8,2 leta, v Sloveniji je osebno vozilo v povprečju staro 11,6 leta), s čimer se vozni park še naprej stara, je logično, da enako počasi, kot se viša delež električnih, pada odstotek avtomobilov z dizelskim motorjem, ki se jih je ne tako dolgo tega prodalo ogromno. Leta 2024 je ta tako še vedno znašal kar 38,4 odstotka; več, 49,2 odstotka, je bilo le tistih z bencinskim motorjem, medtem ko je bilo vseh drugih skupaj (vse vrste hibridov, električnih in tistih s pogonom na plin ali kakšno »peto« opcijo, kot so na primer vodikove celice) le dobrih 12 odstotkov. Slovenija pa pri tem spada celo med tiste države (skupno jih je 10), v katerih so avtomobili z dizelskimi motorji najbolj zastopani, saj ti poganjajo praktično polovico (49 odstotkov!) vseh.
Največja gostota v Italiji
Kaj pa pravijo skupne številke? Na cestah Evropske unije je bilo v letu 2024 skupno 256 milijonov osebnih avtomobilov, kar je 1,4 odstotka več kot leto prej, to pa hkrati pomeni, da je število osebnih vozil na 1000 prebivalcev znašalo – 570. Največja gostota avtomobilov je sicer v Italiji (kar 701 avto na 1000 prebivalcev), najnižja v Latviji (418 na 1000 prebivalcev), v Sloveniji pa smo imeli registriranih 1.266.635 osebnih vozil, kar pomeni, da smo bili nad evropskim povprečjem, saj smo imeli 596 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Kot zanimivost: povprečen avtomobil v EU je v enem letu prevozil dobrih 12.000 kilometrov.
In če za konec osebnim avtomobilom dodamo še druge vrste motoriziranih vozil na štirih ali več kolesih, pridemo do podatka, da jih je bilo leta 2024 na cestah EU skupno kar 293.975.047, od tega v Sloveniji 1.413.643.
