Prva impreza je leta 1992 na ceste zapeljala kot uporaben družinski avtomobil. Subaru je ponudil limuzino in karavansko različico, med motorji pa tudi dvolitrski bokser s turbopolnilnikom. Evropski kupci so turbo izvedbo dobili leta 1994. Na več trgih je nosila oznako GT, v Veliki Britaniji turbo 2000. Za razmeroma zadržano zunanjostjo so dobili zmogljivosti, zaradi katerih je impreza hitro postala zanimiva tudi kupcem precej dražjih športnih avtomobilov.

Njena uporabnost je bila povsem stvarna: štiri vrata pri limuzini, pet sedežev, običajen prtljažnik in dobra preglednost. Kabina je bila preprosta, plastika trda, izdelava brez posebnega razkošja. Denar je šel predvsem v pogonski sklop. Odprtina na motornem pokrovu je dovajala zrak hladilniku polnilnega zraka nad motorjem.

Bokser in stalni štirikolesni pogon

Štirivaljnik družine EJ20 ima 1994 kubičnih centimetrov, štiri ventile na valj in dve odmični gredi v vsaki glavi. Motor je vgrajen vzdolžno, valji ležijo vodoravno, kar omogoča nizko postavitev v karoseriji. Zgodnji evropski GT je razvil 155 kilovatov oziroma 211 konjskih moči. Poznejši, na katerega se nanašajo tukaj navedeni podatki za modelni leti 1999 in 2000, je zmogel 160 kilovatov oziroma 218 konjev pri 5600 vrtljajih ter 290 njutonmetrov pri 4000 vrtljajih na minuto.

Colin McRae je leta 1995 z njo osvojil naslov svetovnega prvaka, Subaru pa je v letih 1995, 1996 in 1997 zmagal med konstruktorji.

Moč se prenaša prek petstopenjskega ročnega menjalnika na vsa štiri kolesa. Sredinski diferencial v običajnih razmerah deli navor med prednjo in zadnjo os v razmerju 50: 50. Viskozna sklopka omejuje razliko v vrtenju obeh osi, ko kolesa zdrsnejo. Sistem deluje stalno, brez voznikovega poseganja v njegovo delovanje. Pri speljevanju in pospeševanju iz ovinkov omogoča dober izkoristek motorne moči tudi na slabši podlagi.

Pozna limuzina GT subaru je imela maso 1285 kilogramov brez voznika, pospešek do 100 kilometrov na uro je dosegla v 6,3 sekunde, največja hitrost pa je bila 231 kilometrov na uro. Karavan doseže stotico v 6,4 sekunde in zmore 229 kilometrov na uro. Avtomobil je dolg približno 4,35 metra, širok 1,69 metra, medosna razdalja meri 2,52 metra.

Za hitro vožnjo je treba motor držati v primernem območju vrtljajev. Pri nizkih vrtljajih odziv še ni posebej odločen, nato turbina zgradi tlak in pospeševanje postane občutno močnejše. Pri prehitevanju zato pride prav nižja prestava, da se motor zavrti do območja, v katerem turbina učinkovito polni valje. Vzmetenje dobro obvladuje neravnine, oprijema je veliko, volan pa omogoča natančno postavljanje avtomobila v ovinek. To so lastnosti, zaradi katerih je bila impreza tako učinkovita na zaviti cesti. Tovarniška kombinirana poraba poznega GT znaša 10,1 litra na sto kilometrov, mestna 13,7 litra. Ob pogostem izkoriščanju turbine je treba računati na več. Rezervoar sprejme 60 litrov. Nemška izvedba je imela serijsko ABS in dve čelni varnostni blazini. Lastništvo vključuje tudi redno preverjanje olja in pravočasno menjavo zobatega jermena.

Subaru Impreze Turbo

Za hitro vožnjo je treba motor držati v primernem območju vrtljajev. Pri nizkih vrtljajih odziv še ni posebej odločen, nato turbina zgradi tlak in pospeševanje postane občutno močnejše. Foto: youtube

McRaejev subaru

Najmočnejšo reklamo je impreza dobila na relijih. Colin McRae je leta 1995 z njo osvojil naslov svetovnega prvaka, Subaru pa je v letih 1995, 1996 in 1997 zmagal med konstruktorji. Posnetki modrega avtomobila z zlatimi platišči so določili njegovo javno podobo. Uspehi so imeli za cestni GT neposreden pomen: kupec je v njem prepoznal osnovo avtomobila, ki ga je ob koncih tedna spremljal na športnih programih.

Pozna limuzina GT subaru je imela maso 1285 kilogramov brez voznika, pospešek do 100 kilometrov na uro v 6,3 sekunde in največjo hitrost 231 kilometrov na uro.

Pri številnih različicah je potrebna natančnost. Evropski GT ni enak japonskemu WRX STI, ki je v nekaterih izvedbah dosegel 280 konjskih moči. Posebni 22B iz leta 1998 je imel razširjeno dvovratno karoserijo in 2,2-litrski motor. Njihove zmogljivosti in redkost ne opisujejo običajnega GT. Tudi spojler, zlata platišča ali nalepljena oznaka STI še ne pove, kaj je vgrajeno pod karoserijo.

Pri današnjem primerku je zato vredno začeti pri dokumentaciji. Preveriti je treba oznako izvedbe, servisne račune in morebitne predelave motorja. Sledita pregled pragov, zadnjih blatnikov in pritrdišč vzmetenja ter preizkus hladnega in ogretega motorja. Glasen izpuh pogosto naredi večji vtis kot podatki o vzdrževanju, vendar slednji povedo bistveno več o avtomobilu. Pri ohranjenem serijskem GT se še vedno dobro občuti, koliko sta k hitrosti prispevala pogon in podvozje. Vozniku ostaneta prestavljanje in izbira linije skozi ovinek. 

Priporočamo