Še pred kakšnim desetletjem so bili na naših cestah popolni eksoti. Dobro se še spomnimo, da smo se za vsakim, ki se je po naključju peljal mimo, obračali in ga na neki čuden način občudovali. Že zato, ker je bil torej pri nas takšna redkost. Jasno, povsem drugače je bilo na kakšnih potovanjih na druge celine, kjer so bili in so še danes marsikje najbolj običajen možen štirikolesnik, nekaj tako vsakdanjega, kot sta pri nas clio in golf. A časi so se spremenili in s prihodom predstavnikov številnih znamk na slovenske ceste so pick-upi oziroma poltovornjaki postali precej bolj vsakodneven prizor tudi pri nas. In med njimi je nemara eden bolj vsakdanjih prav tokratni testnež mitsubishi L200.
Da ne bo pomote – temu je tako zato, ker je Mitsubishi s tem svojim poltovornjakom na slovenskih cestah prisoten že dolgo, še od takrat, ko konkurence skoraj ni imel. S prenovljeno aktualno generacijo, že peto tega legendarnega štirikolesnika, se lahko namreč oblikovno glede atraktivnosti po robu postavi vsem, saj je 5,3 metra (dolžina) in dobri dve toni (teža) avtomobilske gmote »zapakarinah« v skladen in privlačen poltovornjak. Malce hladnejši pa smo ostali, ko smo se z njim peljali.
Da spet ne bo pomote: kar zadeva vožnjo po neurejenih cestah in terenih, pri čemer ga ravno do roba nismo potiskali, čemur naj bi bil v osnovi tak avtomobil tudi namenjen, se je L200 izkazal odlično. Dovolj je bil priklop štirikolesnega namesto pogona na zadnji kolesni par, svoje doda oddaljenost od tal dobrih 20 centimetrov in vožnja po gozdni poti, ki si komajda zasluži ta naziv, vzponi po drsečem kamenju ter podobni izzivi so zanj mala malica. Pri tem je vseskozi dajal občutek, kot bi hotel še več, a morebitnih poškodb nismo želeli tvegati. Drugače je bilo na urejenih cestah, kjer pa smo ga, in ga bo verjetno vseeno večina, uporabljali večino časa.
Tam se je večina drugih poltovornjakov, ki smo jih preizkusili zadnja leta, pač izkazala za bolj »civilizirane«. Ko enkrat sicer z L200 vozite s stalno hitrostjo na avtocesti, je povsem dovolj udoben in miren, tudi preglasen še zdaleč ni, 110 kilovatov oziroma 150 konjev v 2,2-litrskem dizelskem motorju pa mu zagotavlja mirnost in odzivnost tudi pri hitrostih malce nad omejitvami (največ zmore do 174 km/h). Druga pesem pa je, ko ste z L200 udeleženi v vožnji ustavljanj in speljevanj, na mestnih in zavitih podeželskih cestah. Tam pride to, da gre za poltovornjak, močno do izraza, pri speljevanju je dokaj glasen, na mestu pa njegov motor kar malce neprijetno »brbota«, da se denimo ročica 6-stopenjskega ročnega menjalnika, ki ima precej dolge hode, kar malce preveč trese in premika. Se je pa pri vožnji, pri čemer je treba seveda upoštevati, za kako mogočen avto gre, L200 izkazal za ne preveč potratnega – od tovarniško izmerjene porabe po ciklu WLTP (8,8 litra plinskega olja na 100 kilometrov) je naša odstopala manj kot pol litra (9,2).
Področje, na katerem testni L200 prav tako ni na ravni kar velike večine tekmecev, je njegov infozabavni sistem, saj deluje zastarelo, predvsem pa je zaslon na dotik slabo odziven in je lahko upravljanje zato zelo zamudno. Nikakor pa se ne moremo pritoževati nad udobjem sedežev, solidno odmerjenim prostorom za noge zadaj (za glave ga je tako in tako dovolj), zgledno kakovostni so tudi materiali na armaturni plošči, vratih… Glede na to, kaj za svoj denar dobite, kar je vse, kar potrebujete pri sodobnem avtomobilu, pa je tudi cena L200 z zelo dobro oprema instyle poštena: 33.400 evrov, ki ji je treba odbiti še dva tisočaka popusta.
