Večkrat se zna zgoditi, da posamezniki pri ocenjevanju česar koli pač že določeni stvari očitamo oziroma štejemo v minus nekaj, kar bi sicer kakšnemu drugemu predstavniku množice stvari, med katere ta določena spada, lahko, njej konkretno pa nikakor. Naj pojasnimo na konkretnih primerih. Fantazijske filme ali tiste o superjunakih nekateri ocenjujejo za povsem nerealne, celo otročje, a po drugi strani med njimi najdemo tudi zares vrhunske izdelke. Ali bolj merodajno za to rubriko: določenim manjšim ali bolj športno naravnanim avtomobilom marsikdo kot glavni minus očita pomanjkanje prostora in utesnjenost, predvsem na zadnji klopi, čeprav so že v osnovi namenjeni vozniku in morda še sovozniku ter predvsem uživanju v vožnji, in ne temu, da bi jih imeli za družinske izlete.
Eden takih predstavnikov je tudi BMW serije 2 gran coupe. Čeprav na daleč deluje kot limuzina, kakršne so včasih kraljevale na cestah v Evropi in Sloveniji, že ime pove, da gre za malce večji, štirivratni kupe, a četudi bi dejansko bil klasična limuzina, so časi, v katerih so bile te namenjene širokemu krogu kupcev, davno minili, saj so jih zamenjali večji križanci in športni terenci. Res je, prostor na zadnji klopi je odmerjen zelo skopo, tako za noge kot za glavo, zato se razen odraslih z zares bolj drobnimi postavami ali otrok tam udobno ne bo mogel voziti nihče, a ta avto je pač namenjen povsem drugi vrsti kupcev. Ki smo jih že omenili ob zaključku prvega odstavka.
In ti bodo s tem avtomobilom resnično uživali. Sploh če bo pogonski sklop tak, kot je bil pri testnem primerku. Naj ob tem dodamo, da je serija 2 gran coupe, kljub temu da jo označujemo s številko 2, sorodstveno precej bližje seriji 1, saj si z njo deli platformo in ima v osnovi tako kot enka tudi pogon speljan na prednji kolesni par, medtem ko je klasični kupe serije 2 narejen na drugi platformi in ima pogon zadaj. Kakor koli, testni primerek se je ponašal s štirikolesnim pogonom, ki je ob izredno močnem motorju poskrbel za izjemno vozno izkušnjo, od silovitih pospeškov do občutka vožnje po tračnicah v ovinkih, obenem pa ni preveč »zahteven« in je dovolj udoben, da je voznik v njem povsem sproščen in se udobno pelje tudi pri povsem vsakdanjih vožnjah.
Kar avtomobilu objektivno lahko štejemo v minus, sta dve stvari. Ena je, da so pri njem tudi Bavarci upravljanje vseh nastavitev postavili zgolj na osrednji zaslon, kar je med vožnjo zamudno. Druga pa je, zanimivo, precej pusta notranjost z nekaterimi ne najbolj posrečeno izbranimi materiali. Seveda če upoštevamo, da gre vendarle za BMW, premijsko znamko, ki bi na tem področju morala blesteti. Ne pravimo namreč, da je notranjost nekakovostna, je pa preveč vsakdanja in po ničemer ne izstopa. Kar bi, upoštevajoč ceno, pač morala.
