Podatki, ki jih uporabljamo, so tako in tako brezplačno na voljo na portalu OPSI. Slovenija se je med drugim odločila, da bo dala v uporabo podatke o tehničnih pregledih in evidenci motornih vozil. Ti podatki sicer niso v najboljši obliki, smo jih pa spremenili do te mere, da jih lahko posameznik brez hudega računalniškega znanja pogleda. Ne zdi se nam pošteno, da bi to zaračunavali, radi pa bi preprečili številne goljufije iz preteklosti.
Na trgu je kar nekaj podobnih strani, ki podatke zaračunavajo. V čem se ločite od konkurence?Nekatere storitve so plačljive tudi zato, ker imajo podatke iz tujine in od zavarovalnic, podatki slovenskih vozil pa so več ali manj enaki in v njih gre za opis stanja tehničnega pregleda, zabeleženi so tudi prevoženi kilometri, kar večino najbolj zanima.
Lahko jamčite, da vaša storitev deluje 100-odstotno in prepreči morebitno goljufijo ob nakupu?Mi podatke, ki jih ima država shranjene o vozilu, zgolj prikazujemo. Seveda prihaja tudi do napak, najpogostejša nastane kot posledica pretipkavanja homologacijskih dokumentov uvoznika v sistem, prihaja tudi do napak pri zapisovanju kilometrov, ko ima avto kar naenkrat dva milijona namesto 200.000 kilometrov. Pri nekaterih znamkah so te napake pogostejše, sploh pri sveti nemški trojici.
Ljudje se bojijo, da bi kupili mačka v žaklju…Ljudi najbolj skrbijo število nekdanjih lastnikov avtomobila in prevrteni kilometri. Mi podatke prikazujemo o vozilih, ki so stara najmanj štiri leta, saj takrat opravijo prvi tehnični pregled. Veliko vozil pa k nam pride iz drugih držav, tudi Nemčije, kjer prvi tehnični pregled opravijo že po treh letih. Tako avti, mlajši od treh let, od tam pridejo v Slovenijo kot malo rabljeni, v bistvu pa so že popolnoma amortizirani, saj so naredili vsaj 250.000 kilometrov, pogosto tudi kot del kakšne flote, zato tudi ni računov o servisih, ki so jih opravljali interno. Ti avti naj bi imeli zgolj 50.000 kilometrov. Ljudje se hudujejo nad njihovo kakovostjo, dejansko pa imajo za sabo veliko več prevoženih kilometrov, kot želijo prodajalci prikazati. Je pa svojevrsten paradoks, da si Slovenci radi privoščimo avto, ki si ga dejansko ne moremo privoščiti, kar pomeni, da se ne držimo vseh servisnih intervalov, saj zanje nimamo denarja, zgolj prevoženi kilometri pa niso garancija za nakup kakovostnega vozila.
V nekaterih državah, na primer v Nemčiji, je prevrtavanje kilometrov kaznivo dejanje, v Sloveniji pač ne. Bi moralo biti?ADAC pravi, da je tretjina vozil v Nemčiji s prevrtenimi kilometri, verjetno pa je številka v Sloveniji še precej višja. Žal smo do tega postali tolerantni, celo tisti, ki goljufijo odkrijejo, se potem pogosto dogovorijo za kompenzacijo, tako da je malo prijav pristojnim organom. Zakon tega ne bi rešil.
Po eni izmed raziskav kar četrtina do polovica uvoženih avtov znotraj EU povzroča ekonomsko škodo, se pravi, da imajo prevrtene kilometre, prikrite poškodbe…Zneski so dejansko v velikostnem razredu sive ekonomije, se pravi utaje davkov. Škoda na eno prevrteno vozilo je nekaj tisoč evrov, zneski pa samo v Sloveniji dosegajo milijarde, kar je strašljivo.
Sami vozite nov ali rabljen avto?Rabljenega.
Ste ga kupili v tujini ali v Sloveniji?Vse rabljene avtomobile sem kupoval prek znancev in doslej nisem imel težav. Sem pa pred leti kupil avto, ki ga je prejšnji lastnik kupil leto dni starega s 33.000 kilometri, ugotovil pa je, da jih ima vsaj 80.000 prevoženih več. Pri nakupu je treba biti realen, prikritih napak je namreč lahko veliko.
Kakšno je sicer stanje na trgu rabljenih vozil v Sloveniji?Lahko bi bilo boljše. Stvari so skrb zbujajoče. Nekateri namreč odkupujejo poškodovana vozila, ki jih nato popravijo in prodajo kot nerazbita. Poznamo zgodbe, ko pooblaščene avtohiše, ki so neki avto servisirale, vozilo vzamejo kot staro za novo pri menjavi, ta avto s prevrtenimi kilometri pa prodajo naprej. Se pravi, da se dogaja nekaj, kar se ne bi smelo dogajati. Stanje je skrb zbujajoče predvsem za laika, ki želi zgolj kupiti varen avtomobil.
Kateri so tisti trgi, ki bi se jih morali Slovenci na daleč izogniti?Uvoz iz Madžarske in Poljske strokovnjaki odsvetujejo, za avtomobile iz Italije pa velja, da je njihova kakovost servisiranja malce nižja kot pri avtih iz Nemčije. Problem je, ker bi Slovenci radi kupili skoraj nov avto z malo kilometri za malo denarja, v avto pa ne želimo investirati ničesar, niti servisirati avta pri pooblaščenih servisih.
V Sloveniji je največ nakupov rabljenih avtov opravljenih prek spletne strani avto.net, za referenco pa velja nemška mobile.de. Je nemški portal vreden večjega zaupanja?V Nemčiji je več možnosti, da kupiš dober avto, ker je seveda ponudba večja. Problem se lahko pojavi pri uvozu, treba je plačati davek na motorna vozila, urediti uvozne listine in podobno, kar pa uporabniki rešujejo s pomočjo podjetij, ki se s tovrstnim uvozom ukvarjajo na ključ. Je pa v Sloveniji vseeno mogoče najti predvsem manjše avtomobile, ki so sicer stari, a imajo malo prevoženih kilometrov in so lepo ohranjeni.
Slovence pri nakupu dostikrat zavede ugodna cena. Zakaj je tako?Mahnjeni smo na blagovne znamke. Dostikrat vlada občutek, da imajo ljudje, ki vozijo avte za 15.000 evrov, več denarja kot tisti, ki vozijo vozila prestižne znamke za 50.000 ali 100.000 evrov. Vse o lastniku na primer povedo že pnevmatike na avtu, ki so dostikrat izrabljene in nižjega kakovostnega razreda. Posledica so nesreče. Pomembno nam je, kako so stvari videti, kar je pri nakupu vozila velik problem. Drugim želimo pokazati, da imamo nekaj več. Avto kupujemo zaradi prestiža, ne zato, ker si ga lahko privoščimo.
Ali zakonodaja na kakšen način ščiti kupca rabljenega avta, če se izkaže, da ima z avtom tehnične težave?Pri nakupu pravne osebe je potrošnik zaščiten, je pa seveda odgovornost na strani posameznika, ki kupuje. Če gre za goljufijo, stvari ne zastarajo tako hitro kot pri stvarnih napakah, v vsakem primeru se mora posameznik obrniti na odvetniško pisarno in preveriti, kaj lahko stori. Velikokrat se ljudje obrnejo na forume, kjer potekajo diskusije, a tam se stvari ne rešijo. Prijav ustreznim organom je žal malo.
Se na vas kdaj obrnejo stranke, ker so bile v vaših podatkih o vozilu napake?Imeli smo več primerov, pogosto so povezani s prevrtenimi kilometri. Se pa najdejo tudi takšni, ki nas pohvalijo, saj so se zaradi Avtologa uspešno izognili goljufiji, ko se je po preverjanju izkazalo, da nič od navedenih podatkov ni držalo. Seveda pa nas nekateri uporabniki obvestijo, da prikazujemo napačne podatke. Od leta 2014 so zapisniki tehničnih pregledov na voljo v fizični obliki, uporabnik pa lahko dobi podatke v roke ob izvedbi tehničnega pregleda in jih sam pregleda. A tega večina žal ne naredi. So pa ljudje vendarle bolj ozaveščeni, vse več jih pregleda stanje rabljenega vozila pred nakupom. Trg bo sčasoma postal bolj urejen in transparenten.
Bi morale, kar zadeva poneverbe poškodb in prikrivanja napak, med sabo sodelovati tudi zavarovalnice ter lizinške in cenitvene hiše, da bi bili vsi odškodninski zahtevki pod eno bazo?Zavarovalnice bi lahko veliko naredile, saj zbirajo številne podatke, tudi o prevoženih kilometrih in lastništvih. Seveda so problem osebni podatki vpletenih, ko se stvari malce zakomplicirajo. S slovenskim zavarovalniškim združenjem sodelujemo in iščemo rešitve, kako bi vse skupaj integrirali in preprečili še kakšno goljufijo. Naši podatki so klasificirani kot odprti in so javno na voljo.
Kdaj boste vedeli, da je portal Avtolog dosegel svoj namen?Že v prvem mesecu delovanja lani smo videli, da dosega svoj namen. Želeli smo preprečiti goljufije, s katerimi smo se sami soočali v vsakdanjem življenju. Dobili smo veliko pohval, zato smo veseli. Strošek skrite napake je namreč lahko za posameznika velik, vsaka preprečena goljufija je veliko vredna. Naš namen je seveda, da bi nas spoznalo čim več ljudi in bi bilo goljufij vse manj. Manj pa jih bo tudi zato, ker je elektronike v avtih vse več, kar preprečuje, da bi vsak laik na spletu kupil napravo in z njeno pomočjo prevrtel kilometre. Približujemo se idealnemu svetu, ko bomo pred nakupom rabljenega vozila vedeli vse o njegovi zgodovini.
