Matej Čer, ustanovitelj podjetja Avant Car: Zgodila se bo revolucija, prišel bo cunami

Niti pod razno. Elon Musk je dimenzija zase. Če me vprašate, ali verjamem v podobne stvari kot on, me motivirajo iste stvari kot njega. Če me vprašate, ali počnem podobne stvari zaradi pozitivnega vpliva na okolje, pa je odgovor pritrdilen.

Nikoli nisem dvomil, da gre za revolucionarno zgodbo. Težko pa sodimo o nečem, česar sami nismo nikoli delali. To, da lahko nekdo, kot je on, prebija 100-letne industrije, ki obvladujejo svet, in jih vznemiri, je nekaj še nevidenega. Če smo vajeni, da kritiziramo tisto, česar ne obvladamo ali ne razumemo, je problem v nas. V Evropi ne znamo stopiti skupaj in narediti tako prebojne zgodbe, kot jih znajo delati v Silicijevi dolini. Poglejmo Google in Facebook, ki imata tako rekoč monopol v svetu. Ta podjetja so najprej ogromno investirala in posledično imela v začetku milijardne izgube, danes pa so izjemno uspešna z milijardnimi dobički. Podobno zgodbo piše Tesla.

Res je smešno. Od malega me je zanimala tehnologija, ki je temeljila na fosilnih gorivih, danes pa verjamem v čistejšo tehnologijo pogona in elektromobilnost. Če imaš v glavi razčiščeno, da želiš osmišljevati vse, kar počneš, in delati to, v kar verjameš, se lahko stvari obrnejo čez noč. Ko sem imel leta 2012 pri Tesli priložnost spoznati in testirati njihovo prebojno limuzino, model S, sem bil poln pozitivnih vtisov in zgodil se je preklop v moji glavi, da smo pred revolucijo v mobilnosti.

Hvaležen sem za to vprašanje. Gre za dva vidika. Če v nekaj verjameš in imaš moč, da lahko stvari potiskaš naprej, moraš biti iznajdljiv, saj si edini. Moj namen teh besed je bil, da poskušamo animirati Slovence, ker sem verjel, da bo svet posledično lepši in bo tisti, ki bo stvari naredil najprej, tudi prosperiral. Če bi se družba aktivirala in bi vsi deležniki v okolju odgovorno ravnali, bi lahko imeli že danes velik delež električnih vozil. Če ga ima lahko Norveška že vrsto let, ni razloga, da se kaj podobnega ne bi zgodilo v Sloveniji. Verjamem pa, da bomo do konca prihodnjega leta dosegli dvomestni delež električnih vozil med novimi prodanimi.

Ni dovolj samo subvencija, zelo pomembni sta tudi infrastruktura in zmožnost dobave dovolj velikega števila električnih vozil. Pomembne so tudi zmogljivosti avtomobila, ki v kombinaciji s hitrostjo polnjenja uporabniku ponujajo določeno udobje. Prihodnje leto se bodo v zgodbo e-mobilnosti vključili vsi avtomobilisti, ker se pač morajo zaradi dodatnih okoljskih obdavčitev, ki jim sicer grozijo. Na trg bo prišlo ogromno novih modelov, je pa res, da v Sloveniji glede infrastrukture zamujamo.

Napovedi so, da bo do leta 2030 80 odstotkov vozil nelastniških. Ko osmišljujemo naše delovanje in nam narava dopoveduje svojo zgodbo, tehnologija pa omogoča, da bolj smiselno uporabljamo sredstva, je smotrno, da bi povečevali število avtomobilov. Zakaj bi polovico slovenske povprečne plače obremenjevali s stroškom za avto, ki je 23 ur na dan parkiran, če lahko to nadomestimo z električnim avtom, ki ga uporabljamo takrat, ko ga potrebujemo. Neumni bomo, če tega ne bomo naredili. Želim si, da bi bilo do leta 2030 na cesti pol manj vozil, kot jih je danes.

Nas bodo prisilili, da moramo kupovati avtomobile? Že pred leti smo napovedovali, da se bo v avtomobilski industriji zgodila revolucija in bo prišel cunami. Ko začne industrija oglaševati električna vozila in e-mobilnost, samemu sebi nastavlja past. Morali se bodo dovolj hitro prestrukturirati, kar se že dogaja, saj zmanjšujejo število delovnih mest in naročila. To je nekaj, kar običajno spremlja industrijsko revolucijo.

Mislim, da se na tem področju že veliko dogaja, saj spremembe so. Naš problem je, da smo prehitro skočili iz socializma v kapitalizem, ki nas je premamil z dostopom do vseh dobrin, a kaj ko se finančne pismenosti nismo učili, tudi zato smo obremenjeni s krediti, ki pa niso vsi smotrni. Iz dneva v dan je več tistih, ki se zavedajo, da je treba narediti korak naprej in ni vselej smiselno imeti svoj avto, ki v povprečju predstavlja največji del osebne porabe. Mnoge stranke so nam hvaležne, saj sedaj za prevoz mesečno porabijo manj kot 100 evrov.

V Sloveniji 80 odstotkov ljudi prevozi manj kot 20 kilometrov na dan. Če imaš vsaj približno pokrito logistiko, svojega avta ne potrebuješ. Lahko gre za mestni promet, souporabo avtomobila, kolesarjenje… Če govorimo o drugem vozilu pri hiši, te alternativa v obliki souporabe stane od 50 do 100 evrov na mesec. Ljudje si ne želijo priznati, da jih 23 ur parkiran avto res veliko stane. Dejansko Slovenec ob povprečni plači za to dela štiri ure na dan. Nekoč je bilo lastništvo komoditeta, danes gre predvsem za velik strošek. Seveda pa tovrstna storitev trenutno še ni za vse.

Poskušamo zagotoviti tako obliko storitve, ki bo za uporabnika kar najbolj osmišljena in učinkovita. Če imaš v radiju 300 do 500 metrov vsaj eno prevzemno-vračilno lokacijo, boš prehodil največ nekaj 100 metrov v levo ali desno, da boš prišel do želenega prostega avtomobila. Če nam to uspe, ne vidim razloga, zakaj ne bi nekdo nekaj naredil tudi za zdravje in prehodil teh nekaj metrov, kadar bo treba.

Menim, da bodo nove pametne tehnologije poenostavile prevoz. Kot danes ni potrebno vozniško dovoljenje, da se usedemo na vlak ali letalo, v prihodnosti ne bo treba imeti dovoljenja za prevažanje po cesti. Kdaj se bo to zgodilo, je težko reči. Pametne telefone smo na primer množično začeli uporabljati pred desetimi leti. In v prihodnjih desetih letih se bo na področju e-mobilnosti zgodilo res veliko.

Razlogov je več. Vprašati se je treba, ali je avtomobil zmožen videti in slišati vsaj tako dobro kot mi, menim, da bistveno bolj, prav tako pa tudi, ali je sposoben tako hitro odreagirati kot naše roke in noge, tudi v tem je po mojem mnenju bistveno boljši. Odprto je zgolj vprašanje glede kognitivnega dela, ker ljudje intuitivno na podlagi izkušenj in podzavestnih reakcij ter znanja sprejemamo določene odločitve. Ta del pa z umetno inteligenco napreduje z veliko hitrostjo. Seveda morajo biti sistemi tudi cenovno dostopni.

To je eno izmed odprtih področij, ki ga bo treba še natančno opredeliti. Mi smo zgolj ponudnik storitve. Odgovornost bo po vsej verjetnosti prevzel proizvajalec oziroma bo to dodatno regulirano na druge načine.

Avtomobili se bodo začeli pogovarjati med seboj, s sateliti, semaforji… Ko bo zraven še umetna inteligenca, bo promet v končni različici tisočkrat boljši od današnjega in predvsem varnejši, saj bodo senzorji in radarji videli in slišali hitreje in bolje od nas, predvsem pa bodo delali bistveno manj napak.

Hvaležni smo, da živimo v Sloveniji, in želimo temu okolju nekaj vrniti. Na področju električne mobilnosti kot storitve smo zaznali, da lahko tehnologija vse skupaj dvigne na višjo raven. Naša naloga je, da preživimo dolgoročno in imamo priložnost, da trajno spreminjamo svet na bolje. Ker je prihodnost na področju mobilnosti kompleksna, potrebujemo dolgoročno vizijo. Začetno fazo smo uspešno zaključili, poleg širitve poslovanja na domačem trgu pa se že posvečamo tudi pripravam za širitev na tuje trge.

Kratkoročno in množično selitve v zrak ne bo. Je pa tam več prostora. Velik izziv je koordinacija, nad katero pa ne bo smel bedeti človek, temveč robot, sicer bo prihajalo do nesreč. Si želimo Ljubljano, nad katero bo v nekem trenutku lebdelo 10.000 »čmrljev«? Mislim, da ne. Bi bilo pa zagotovo koristno, če bi bila na voljo možnost, da iz Ljubljane v Maribor pridemo v 20 minutah. Ne bo pa to oblika prevoza podobna današnjemu letalskemu. Zdi se mi smiselno, da se promet širi pod zemljo ali v zrak. Pozabljamo, da danes za potrebe mobilnosti porabljamo veliko virov, toda po drugi strani se bo v novem svetu potreba po premikanju od točke a do b zmanjšala. Veliko služb bo lokaliziranih, več bo možnosti dela od doma.

Stoodstotno, sicer tega ne bi počel.