Čeprav je vsakomur jasno, da bo že bližnja avtomobilska prihodnost elektrificirana, to seveda še ne pomeni, da bo tudi električna. Naj razložimo: električna bi bila v primeru, če bi že kmalu večino novih avtomobilov poganjala izključno električna energija. Da bo elektrificirana, pa pomeni, da bo že kmalu pri velikem delu novih avtomobilov elektrika v večji ali manjši meri pomagala motorjem z notranjim zgorevanjem s pogonom na bodisi dizelsko bodisi bencinsko gorivo; pri precej velikem delu avtomobilov pa za določen čas tudi povsem prevzela nadzor. Pa saj niti ni treba več uporabljati prihodnjika, vse skupaj se namreč že dogaja.
Jasno je, da beseda teče o takšnih in drugačnih hibridnih avtomobilih, ki še zlasti v zadnjem času doživljajo izjemen razmah. A da bi razumeli sedanjost in lažje pogledali v prihodnost, se je najprej treba vrniti v – preteklost. Pri čemer se bomo seveda osredotočili na hibride, ki jih poganja kombinacija električnega in motorja z notranjim zgorevanjem.
Prelom šele s priusom
Tako kot pri električnih vozilih tudi pri hibridih velja, da niso od včeraj. Za prve resne hibridne korake je namreč treba pogledati na konec 19. stoletja, natančneje v leto 1899, ko je takrat neznani inženir Ferdinand Porsche pri avstrijskem podjetju Lohner-Werke razvil prvi hibridni avtomobil – system lohner-porsche mixte. Poenostavljeno je imel ta avto sprva pri dveh, kasneje pa pri vseh štirih kolesih nameščene elektromotorje, ob tem pa je premogel še bencinski motor. Javnosti so ga prvič razkrili na razstavi v Parizu leta 1900, pri čemer takratni razlog Ludwiga Lohnerja, v podjetju katerega je delal Porsche, za razvoj elektrificiranih avtomobilov danes, več kot sto let kasneje, zveni neverjetno domače: »Bencinski motorji neusmiljeno kvarijo naš zrak.« Najbolj zvezdniški trenutek je avtomobil doživel leta 1902, ko je Ferdinand Porsche z njim popeljal nadvojvodo Franza Ferdinanda, ki se je kasneje v pismu osebno zahvalil za »v vseh pogledih izjemno zadovoljujočo izkušnjo«. A kljub vsemu se je mixte prodajal zelo slabo in ni upravičili visokih vložkov, zaradi katerih je bila tudi cena hibrida izredno visoka, skoraj dvakrat višja od takratnih avtomobilov z »običajnimi« motorji, zato so ga leta 1905 upokojili.
Enako usodo so doživeli še nekateri avtomobili, ki so v začetku 20. stoletja poskusili s podobno hibridno tehnologijo, zaradi česar so kmalu za dobrega pol stoletja, z redkimi izjemami, ki so se brez uspeha pojavile tu in tam, hibridi skoraj povsem izginili z zemeljskega obličja. V 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so različni vzroki po vsem svetu pripeljali do vnovičnega vlaganja v hibridno tehnologijo kar lepega dela najpomembnejših proizvajalcev, a je vse skupaj v veliki večini ostalo pri prototipih, predelavah ali študijskih projektih z vnaprej omejenimi proizvodnimi številkami. Vse pa se je spremenilo leta 1997, od katerega se zgodovina hibridnih avtomobilov piše tako rekoč na novo. Takrat je namreč Toyota na ceste poslala priusa, prvega tako imenovanega polnega hibrida (k definiciji tega se še vrnemo) množične proizvodnje, ki je pomenil popoln preboj na področju hibridne tehnologije.
Razmah prodaje v letošnjem letu
»Prius je avto, ki je bil pri vsem skupaj najpomembnejši in je hibride pripeljal do sem, kjer so danes. Bil je pionir, vodil je začetek električne revolucije,« je pomembnost priusa pred kratkim najkrajše in najbolje povzel raziskovalec pri podjetju LMC Automotive Jeff Schuster. Da je Toyota dejansko igrala ključno vlogo pri popularizaciji hibridov, ob tem verjetno najbolje razkrije podatek, da je ta znamka letos dosegla mejnik skupno 15 milijonov prodanih hibridnih vozil, izračunali pa so tudi, da so z njimi od predstavitve prvega priusa leta 1997 do aprila letos po vsem svetu zagotovili za kar 120 milijonov ton manj izpustov ogljikovega dioksida. A čeprav je Toyota na hibride stavila prva in največ, seveda ni bila edina. Po priusu so začeli kapljati tudi drugi zgolj hibridni avtomobili, v zadnjem desetletju pa se je tehnologija preselila tudi k »običajnim« štirikolesnikom domala vseh znamk, ki jih je v osnovi poganjal zgolj motor z notranjim zgorevanjem, in tako danes ta pri že kar velikem delu vozil predstavlja pomembno vrsto pogona.
Pri čemer pridemo do različnih vrst hibridov. Delimo jih namreč v tri glavne kategorije, med katerimi so se v zadnjem času izjemno razširili primerki tiste najbolj osnovne, ki jim rečemo blagi hibridi. Pri njih majhen elektromotor bencinskemu ali dizelskemu pomaga pri speljevanju in mu omogoča, da se ugasne med zaviranjem ali tako imenovanim jadranjem, ni pa sposoben samostojne vožnje. Drugače je pri drugih dveh vrstah hibridov, polnem hibridu (HEV) in priključnem hibridu (PHEV). »Baterija hibridnega pogona HEV se polni prek motorja z notranjim zgorevanjem in nima zunanjega polnilnega priključka. Zato je električni doseg manjši, morda nekaj kilometrov. Baterija priključnega hibrida PHEV pa se lahko polni prek motorja z notranjim zgorevanjem ali prek zunanjega priključka, pri čemer je električni doseg večinoma nekaj deset kilometrov,« nam je razložil Blaž Grofelnik iz Porscheja Slovenija.
Prav pri priključnih hibridih mnogi vidijo precej boljšo izbiro od povsem električnih avtomobilov in s tem vrsto pogona, ki bo v prihodnjih letih prevladala. To že nakazuje tudi prodaja takšnih vozil v Evropski uniji, ki je v prvih treh četrtinah letošnjega, torej koronskega leta, ko je prodaja na sploh močno upadla, lansko presegla za neverjetnih 221 odstotkov – letos so v prvih desetih mesecih prodali 179.875 priključnih hibridov, lani v istem obdobju le 87.194. Ob njih naj bi življenje motorjem na notranje zgorevanje v čakanju na povsem električno dobo podaljšali tudi običajni in predvsem mehki hibridi, medtem ko bosta zgolj bencinski in dizelski motor brez vsakršne električne asistence počasi izginjala. »Cilj večine proizvajalcev je zagotovo do skrajnosti izboljšati učinkovitost motorjev z notranjim zgorevanjem, pri čemer so jim električni v veliko pomoč. Zato sem prepričan, da so različne vrste hibridov prava pot, da se ugodi okoljskim zahtevam. Nisem mnenja, da je že napočil čas za povsem električne avtomobile, saj strojna oprema in infrastruktura še zdaleč nista na primerni ravni,« je pred časom denimo povedal tudi predsednik Honde Takahiro Hačigo.
