Ko ne veš, za koga gradiš hišo, notranje stene pobarvaš z belo. Ko ne veš, komu kupuješ sladoled, naročiš vaniljo. Ko ne veš, za koga oblikuješ avto … Obstaja sicer več teorij, kateri avtomobili bi to lahko bili. Pri kitajskem Geelyju, ki ima v svoji lastniški vitrini znamke, kot so Volvo, Polestar, Zeeker, Lynk & Co, Lotus in Smart, menijo, da je takšna univerzalna oblika to, kar so si zamislili za svojega srednje velikega cestnega terenca EX5.
Problem univerzalnih rešitev je, da znajo iti po poti klasičnega nauka o kompromisih, ki so nam jih v mladosti v glavo vcepili starši. Približno enako razočaranje na obeh straneh naj bi bilo znamenje, da je bil kompromis dober. Po tej logiki bi Salomon razpolovil tistega otroka, če bi le obe materi enako glasno jokali ob njegovi razsodbi. Zunanji dizajn EX5 niti približno ni tako slab, kot bi bila takšna Salomonova odločitev, je pa bledo nedeskriptiven. Kot nekakšna amorfna masa, ki jo je aerodinamika oblikovala v nekaj avtomobilskega. Ima preprosto preveč mehko zaobljenih linij. Tam, kjer so oblikovalci EX5 zaključili delo, je točka, kjer drugi oblikovalci šele začnejo, da bi iz nečesa avtomobilskega izklesali konkretni model. Je pa zunanjost morda najbolj dolgočasen del avtomobila.
Notranjost je oblikovana veliko bolj po okusu evropskega potrošnika. Pri Geelyju so se uspešno uprli skušnjavi posnemanja tesel in izdelali pravo vozniško kabino. Ta premore všečno »lebdečo« osrednjo konzolo, s predalom, odlagalno luknjo pod konzolo in polnilno površino. Notranjost je opremljena s prijetnimi mehkimi materiali. Gre pa še vedno za avto, ki sledi logiki skrajnega minimalizma gumbov. Na konzoli sicer najdemo velik vrteči gumb, ki omogoča krmiljenje po nekaterih funkcijah. Za glavnino storitev bo tudi pri tem avtomobilu treba brskati po menijih in podmenijih osrednje multimedijske tablice. Te trditve v recenzijah sem skoraj tako zelo naveličan kot zasnove digitalnih uporabniških vmesnikov v avtomobilih.
Prostornosti spredaj in zadaj medtem ne gre ničesar oporekati. Avto z dolžino 4,6 metra in medosno razdaljo 2,75 metra lepo poskrbi za udobje voznika in potnikov. Je pa dizajn prednjih sedežev dokaj preprost. Tudi zato avto v zadnji vrsti pusti manj impresiven vtis kot spredaj. Še bolj ceneno stvar izpade, ko odpremo zadnja vrata in se srečamo s prtljažnikom.
Prostornina prtljažnika, ki pogoltne 461 litrov, je dovolj velika za bolj preudarne popotnike, ki na dopust ne vzamejo celotne vsebine omar ali vseh otroških skirojev, drsalk in podobne navlake, ki potem ves dopust ostane v avtu. Če položiš zadnjo vrsto, prostor naraste na 1877 litrov.
Navduši pa funkcionalnost prednjih sedežev. Sicer so res skromnega videza, a jih je mogoče položiti skoraj povsem v horizontalo. Če te kdaj sila prisili v »mižule«. Da s to opcijo pri Geelyju mislijo resno, so pokazali s posebno funkcijo za »taborjenje«. Ta omogoča aktivno prezračevanje in ogrevanje na pogonsko baterijo med vedrenjem v avtu. Če je treba, lahko na avto priključite tudi prenosno indukcijsko ploščo. Gre za zanimive funkcije, ki so na Kitajskem tudi sicer močno priljubljene.
Ob vsem tem pa me je ves čas stiskalo, kako bo z vožnjo. Nisem ljubitelj Geelyjevih termičnih avtomobilov. Njihov zamik med pritiskom na plin in speljevanjem me vedno znova spravlja ob živce. Po vožnji EX5 lahko brez slabe vesti rečem, da naj se podjetje osredotoči na električarje. Jim gredo veliko bolje od rok.
Odzivnost elektromotorja z močjo z 218 konjev (160 kW), navorom 320 Nm in pogonom na prednja kolesa je električno žametna. Krivulja pospeševanja je odgovorna. Do stotice traja 7,1 sekunde, kar je dovolj hitro za prehitevanje na avtocesti ali speljevanje v levi ovinek. Hkrati pa dovolj krotko, da bo sopotnikom manj slabo med dinamično vožnjo po ovinkih. Se je pa zaradi vzmetenja treba navaditi na nekoliko večje nagibe pri višjih hitrostih.
Izkušnja krmiljenja medtem ni optimalna. Prevladuje vtis, da se boriš proti napenjanju elastike. Pravega občutka za obnašanje koles nimaš. Vendar zmerni vozniki, ki iščejo prevoz od A do B, tega morda niti ne bodo opazili. Bodo pa opazili visoke ocene na varnostnih testih EuroNCAP. Lepo je bilo gledati tudi na merilnik porabe. Vsega 16,5 kWh na 100 kilometrov. Ob 60,9-kWh bateriji to pomeni 365 kilometrov dosega. Najvišja moč polnjenja medtem dosega 160 kWh. V povprečju boste polnili s 95 kWh. To pomeni pol ure od 10 do 80 odstotkov baterije.
Kot rečeno, avto za slehernika. Žebelj, ki ne štrli. Zato naj niti ne čudi, da skoraj identične zmogljivosti pogona najdemo pri konkurentih. Denimo pri leapmotorju C10. Ki pa je malenkost večji, težji, z manjšim prtljažnikom in tudi z okoli 8 tisočakov nižjo ceno. Geely za svojega polno opremljenega EX5 medtem želi 42.990 evrov.
