Izbruh vojne v Iranu je povzročil pretrese na globalnih naftnih trgih, kar med potrošniki po vsem svetu pospešeno krepi zanimanje za električna vozila. Geopolitična negotovost, ki se neposredno odraža v skokoviti rasti cen pogonskih goriv, posledično pa v vrstah na bencinskih črpalkah, postaja ključni katalizator za voznike, ki iščejo izhod iz primeža nepredvidljivih nihanj cen.
Čeprav trajanja bližnjevzhodne krize in končnega vrha cen nafte ni mogoče napovedati, analitiki ugotavljajo, da ekonomski argumenti za prehod na električno mobilnost postajajo vse močnejši. Na evropskih in ameriških trgih se je po poročanju medijev delež potrošnikov, ki aktivno raziskujejo nakup električnega vozila, od začetka februarja do sredine marca opazno povečal.
Trg rabljenih vozil
Kljub temu da so nova električna vozila (EV) v povprečju še vedno nekaj dražja od tistih na fosilna goriva, so postala zanimivejša zaradi subvencij. Te v Sloveniji znašajo od 7200 do 2000 evrov. Prva velja za vozila, preprosto povedano, ki v izhodišču stanejo do 35.000 evrov, druga za rabljena vozila.
Tako drugod kot pri nas se del sprememb odvija na trgu rabljenih vozil. V Ameriki govorijo celo o tem, da se je prava revolucija začela v tem segmentu, kot je poročal The New York Times.
Zaradi izteka številnih lizinških pogodb se ponudba rabljenih EV po Evropi močno povečuje, kar pritiska na cene. Analitsko podjetje Recurrent ugotavlja, da se rabljeni modeli, kot so tesla model 3, ford mustang mach-e in hyundai ioniq 5, marsikje cenovno že povsem kosajo z rabljenimi bencinskimi tekmeci, morda pa so celo cenejši.
Pri tem imajo električna vozila v povprečju prevoženih bistveno manj kilometrov in so tehnološko naprednejša. Potrošniki se na to hitro odzivajo. Prodaja rabljenih električnih vozil je pri nas zelo visoka, kar se kaže tudi po prisotnosti električnih avtomobilov starejšega datuma izdelave na naših cestah.
Hkrati pa se širi tudi ponudba cenovno dostopnejših novih vozil. Na trg vseskozi prihajajo nove alternative. Renault, denimo, ponuja nove modele »petke« in »katrce«, prihaja tudi twingo, BMW je predstavil novo paleto električnih vozil, podobno tudi drugi naprednejši proizvajalci, na naš trg je vstopil kitajski BYD, že od prej so prisotni mnogi drugi, kot so MG, Leapmotor in drugi. Začetne cene so za nekatere modele že tudi kar krepko pod 30.000 evri, in to z dobrim dosegom, Tesla pa ohranja konkurenčnost z vstopnimi različicami pod 40.000 evri.
Stabilnost cen elektrike
Glavna prednost električnih vozil v trenutnih razmerah ostaja stabilnost obratovalnih stroškov. Medtem ko so cene bencina na nekaterih trgih zaradi iranske krize poskočile tudi za 30 odstotkov, cene polnjenja na javnih hitrih polnilnicah, katerih mreža po svetu pospešeno raste, ostajajo nespremenjene.
V Evropi je že več kot 900.000 javnih polnilnic. V Sloveniji je številka že okoli 3000, pri čemer je vse več ultrahitrih postaj (150 kW+), ki omogočajo precej hitrejše polnjenje, običajno na poti, kaže nedavno objavljena analiza.
Največje prihranke sicer še vedno ustvarjajo lastniki, ki lahko vozila polnijo doma v času nižjih nočnih tarif.
Na javnih polnilnicah pri nas je mogoče avto polniti že za kakšnih 0,25 evra na kWh, čeprav je cena običajno za spoznanje višja.
Dolgoročni prihranki
Strokovnjaki hkrati opozarjajo na dolgoročne prihranke pri vzdrževanju. Električni pogonski sklopi ne potrebujejo menjave olja, nimajo črpalk za gorivo ali izpušnih sistemov, zaradi regenerativnega zaviranja pa je tudi obraba zavor minimalna. Edini strošek, ki lahko pri EV nastopi nekoliko hitreje, je menjava pnevmatik zaradi pospeškov.
Podatki iz prakse prav tako razbijajo enega najpogostejših mitov, ki odvračajo potencialne kupce: degradacijo baterij. Raziskave kažejo, da baterije v električnih vozilih po petih letih uporabe v povprečju ohranijo kar 95 odstotkov svoje prvotne zmogljivosti. Z zorenjem proizvodnih procesov pa se nenehno izboljšuje tudi splošna zanesljivost električnih vozil, ki imajo v osnovi manj gibljivih delov, podvrženih okvaram, kot klasični motorji z notranjim zgorevanjem.
