Dilema, kdaj so zimske pnevmatike še uporabne in kdaj ne

Vse štiri že osemnajst let

Zgodovina obveznih štirih zimskih pnevmatik sega 18 let v preteklost, zanimiva pa je prigoda še dobro leto pred tedanjo spremembo zakona. Danes že upokojeni vodja Dnevnikovega avtoparka Milan Koželj se je konec prejšnjega stoletja namreč jezil, da smo vsi novinarji, ki pišemo o nujnosti zimskih pnevmatik na vseh štirih kolesih, v službi proizvajalcev pnevmatik. Nekaj dni kasneje pa ga je demantiral neki voznik z zimskimi gumami le na sprednjih pogonskih kolesih, ki mu je zaradi prevelike hitrosti glede na razmere na parkirišču odneslo zadnji del avtomobila in je na polno trčil v Dnevnikovo vozilo.

Ekipa Nedeljskega dnevnika je v preteklosti večkrat preizkušala gume, čeprav nismo specializirani avtomobilistični časopis. Eden obsežnejših je bil preizkus vodljivosti različnih kombinacij namestitve gum in verig pri sprednjem in zadnjem pogonu. Test smo opravili v Kočevskem rogu ob pomoči inštruktorjev varne vožnje, Matjaža Mihelčiča in Mitje Holynskega. Preizkus je pokazal, da varnost prinašajo le zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih, za danes pa je še vedno aktualna ugotovitev, kako se obnaša avtomobil, opremljen z verigami. Ob zaviranju se je precej hitro ustavil (veriga je odrinila sneg in zagrabila v peščeno podlago), je pa bilo treba krepko loviti vozilo, s speljevanjem seveda ni bilo težav. Verige vozniku zbujajo lažen občutek varnosti, v resnici nam zaradi zelo različnega oprijema sprednjih in zadnjih koles lahko zelo hitro odnese zadnji del vozila. Verige so primerne le za to, da speljete krajši odsek, za strjen sneg, pa še to bolj za počasno vožnjo samo naravnost. Zakonodajo, ki določa kot zimsko opremo letne gume in verige v prtljažniku, bi lahko označili za neumnost, ki bo verjetno kmalu odpravljena. Če zaradi drugega ne, ker so verige v zimskih razmerah na cesti precej zahtevne za montažo.

Preizkusno zaviranje

Vrnimo se k našim testom in predvsem temu, kaj pomenijo pnevmatike v različnih kritičnih situacijah. Te niso le speljevanje in zaviranje, ampak tudi zdrs, prevrnitev ter zanašanje zadnjega dela vozila (prekrmarjenje), pa tudi drsenje sprednjega dela vozila naravnost, ko enostavno noče zaviti (podkrmarjenje). Enega od testov smo opravili na letališču Prečna skupaj z inštruktorjema varne vožnje B & B Kranj Boštjanom Paušerjem in Anžetom Jerebom. Boštjan Paušer priporoča vsem, ki niso vajeni vožnje po snegu, vsaj nekaj vaje na večjem neočiščenem parkirišču, pa tudi pripravo na cesti: »Preden pripeljete na zasneženo glavno cesto, opravite preizkus zaviranja. Tako boste približno dobili občutek o dolžini zavorne poti in vožnjo prilagodili podlagi. Na zasneženi cesti je treba prilagoditi hitrost, jo pa številni vozniki ob prvih snežinkah pretirano zmanjšajo, kar je posledica strahu in neznanja, zato nastajajo zastoji. Hitrost je treba prilagoditi razmeram, hkrati moramo vozilo upravljati brez grobih reakcij na zavori in plinu,« je razlagal.

Na našem testu smo uporabljali dve terenski vozili, ford kugo in hyundai ix35. Meritve dolžine zavorne poti so pokazale dobre rezultate, je pa dolžina zavorne poti bila nekoliko krajša zaradi večje teže vozil, čeprav štirikolesni pogon ne vpliva zelo na dolžino zavorne poti. Zavorna pot je bila razmeroma kratka tudi zato, ker smo test izvajali na dobrem nezglajenem asfaltu, ki ima koeficient trenja verjetno precej višji, kot je na slovenskih cestah.

Eno je zaviranje, drugo pa izogibanje oviri ter vodenje vozila v zavoju. Danes ima večina vozil različne sisteme za zaviranje (najmanj ABS), preprečitve zdrsavanja koles, elektronski nadzor stabilnosti in druge. Včasih so nekatera vozila še imela gumb za izklop ABS, danes ga nimajo več, saj sistem v celoti bolje deluje v vseh razmerah, kot če bi bili brez njega. Obe vozili na preizkusu sta bili opremljeni s sistemom ABS/ESP, ob polnem zaviranju pa smo se z ix35 pri hitrosti 60 kilometrov na uro brez težav izognili oviri pred nami, s kugo pa šele pri hitrosti 40 kilometrov na uro. Vzrok bi se lahko skrival v starejših gumah in njihovem nepravilnem hranjenju. Kaj pomenijo gume, smo videli pri drugem vozilu, pri katerem je kljun ves čas uhajal po svoje (podkrmarjenje).

Kaj na vse to pravijo vulkanizerji, ki vendarle najbolje vidijo obutev slovenskih avtomobilov in so po svoje tudi odgovorni, saj jim vozniki vendarle najbolj zaupamo glede strokovnosti nasveta? Po nasvet smo stopili v Dobovo, v vulkanizerstvo Franca Furlana, kjer so posebej poudarili, da moramo pri nakupu paziti, ali želimo gume, primerne za sneg, ali gume za vlago in nizko temperaturo ter manjše količine snega. Mehkejša guma je primernejša za sneg in led, nekoliko trša zimska, še vedno mehka, pa bo zdržala več kilometrov, ima boljše vozne lastnosti na avtocesti in cestah za večje hitrosti.

Dva ključna podatka

V preteklosti, dokler v zmesi za zimske gume še ni bilo silicijevega dioksida (silike), je bila pot zaviranja na suhi cesti pozimi z letnimi gumami krajša kot z zimskimi, danes imajo zimske pnevmatike absolutno boljši oprijem kot letne vse od temperatur pod sedem stopinj Celzija. »Silika daje gumi mehkobo in vitalnost. Hladneje ko je, mehkejša je guma in s tem dosežemo precej boljši oprijem v hladnih razmerah kot na primer z letno gumo, ki je narejena za temperature od deset stopinj pa tja do 50 stopinj Celzija in več, kolikor se asfalt lahko segreje poleti,« pripoveduje Franc Furlan.

Danes je izbira pravilnih pnevmatik še pomembnejša, kot je bila v preteklosti, saj se tudi pri letnih pojavljajo razlike zaradi širine, obsega, teže vozila in s tem povezanega pritiska, Furlan pa priporoča uporabo po homologaciji vozila. »Digitalno kljunasto merilo in merilnik po Shoru sta naša obvezna pripomočka. S prvim natančno izmeriš globino kanalov, z drugim pa trdoto gume. Dobimo dva podatka, na podlagi katerih lahko rečemo, ali je guma še uporabna ali ne,« razlaga Furlan in rešuje tudi vprašanje starih gum, ki ga je postavil naš bralec v uvodu.

»Najpomembnejše vprašanje je, ali je guma še varna ali ne. Zato je treba izmeriti njeno trdoto. Guma je lahko stara dve leti, pa je bila morda polita z bencinom, je bila neprimerno hranjena, vožena poleti z veliko hitrostjo ter pri veliki hitrosti prekurjena, sicer nima vidnih poškodb, je pa pretrda in zato neuporabna. Ne zaradi starosti, ampak zato, ker se je z njo dogajalo nekaj drugega. Nemalokrat pa tudi na našem servisu srečamo osem ali celo deset let stare pnevmatike, ki so po trdoti kot nove. Zato ne priznavam trditev o stari, manj stari ali kakšni drugi, pri pnevmatikah je pomembno le to, ali so primerne za nekatere razmere in kot take varne.«

Kako, kaj, zakaj …

Pogojno, gume naj bodo enakomerno obrabljene, vseeno pa se je treba zavedati, da imamo spredaj volan in motor ter seveda učinkovitejše zavore, zadaj pa samo gumo in zavore ter manjšo težo. Pri slabši gumi se zadaj prej pojavi prekrmarjenje (vozilu odnese zadnji del) kot pri obrnjeni situaciji.

Top Gear (britanska televizijska serija o motornih vozilih): Boljše je prekrmarjenje, ker v tem primeru priletiš v oviro z zadnjim delom vozila in se ne zgroziš ob pogledu na to, kam boš priletel.

Na vročem asfaltu v poletnih mesecih od zimske pnevmatike ne smemo pričakovati optimalnih lastnosti, saj je proizvedena za popolnoma drugačne razmere. Poleg tega visoke temperature povzročijo precejšnjo škodo zimski pnevmatiki, saj se spremeni njena struktura.

Ne glejte, kam vas nese, glejte vedno tja, kamor hočete peljati. Za gledanje je značilno, da nas bo pogled vedno »odpeljal« tja, kamor smo ga usmerili.

Gumo izmerimo z merilnikom po Shoru – če je njena trdota nad 70, ni več primerna za uporabo v zimskih razmerah.

Na boku pnevmatike so različne oznake, denimo 165/65 R14 79T. Širina v milimetrih (165), višina pnevmatike v odstotkih glede na širino (65), zgradba (R – radialna), premer platišča v colah (14), indeks nosilnosti (79), T (indeks hitrosti). Datum izdelave pnevmatike je zapisan s tremi ali štirimestnimi številkami. Sistem s tremi številkami označuje obdobje od leta 1990 do leta 1999, pnevmatike s štirimi številkami pa od leta 2000. Na primer 3206 – pnevmatika je bila izdelana v 32. tednu leta 2006.

Kupi naj čim mehkejše. Te gume se ne bodo izrabile zaradi prevoženih kilometrov, guma bo imela dovolj profila in če bo pravilno skladiščena, bo uporabna daljše obdobje. Če kupi tršo gumo za več kilometrov, bo ta guma z leti postala pretrda.

Lahko jih primerjamo s teniškimi copati. Celo leto lahko hodite v njih, spomladi in jeseni bo hoja zelo prijetna, poleti vam bo v njih prevroče, pozimi pa vas bo zeblo v noge. To je guma, ki je pogojno sprejemljiva.