Lepotni ideali se spreminjajo izjemno hitro. Kar je lepo danes, že jutri morda ne bo več. Na vseh področjih. Tudi pri avtomobilih. Pri katerih pa je dodatna »težava«, da gre za precej drage zadeve, katerih nakup mora biti še posebej premišljen. Zato je zagotovo pozitivna lastnost štirikolesnika tudi, ko njegova podoba uspešno kljubuje zobu časa. Ko je ta zimzelena, brezčasna. Kar pa je oblikovalcem nemara doseči celo težje, kot na ceste poslati avtomobil, za katerim se sprva obračajo vsi pogledi, a je njegova oblika že čez nekaj let zastarela.
Kakor koli, priznati je treba, da težav s staranjem, tako po trdoživosti avtomobilov samih (nenazadnje je prav predstavnik proizvajalca, o katerem pišemo, avto z uradno največ prevoženimi kilometri v zgodovini), kot s podobo nikdar niso imeli štirikolesniki znamke – Volvo. In eden takšnih, ki to dokazuje, je tudi njihov veliki športni terenec XC90, ki je v obliki druge generacije na ceste zapeljal že, z vidika avtomobilov, »davnega« leta 2015, a po drugi manjši osvežitvi še vedno deluje sveže, moderno, mogočno. In bo tako brez težav deloval še nekaj let. To velja tako za zunanjo podobo kot notranjost, ki je moderna, po skandinavsko urejena in predvsem izjemno kakovostna, saj prijetni materiali zavzemajo vsak kvadratni centimeter, česar danes ne moremo trditi tudi za nekatere najnovejše primerke na papirju še bolj premijskih znamk. No, ni pa vse popolno – osrednji zaslon je sicer velik, pregleden in dobro odziven, a za nekatere najosnovnejše nastavitve (klimatska naprava...) terja kakšen »pritisk prsta« preveč, kar se posledično med vožnjo lahko sešteje v nekaj sekund odmika pozornosti s ceste in... No, saj vemo, kaj to pomeni.
A vseeno: celotna izkušnja z XC90 je bila maksimalno pozitivna, če seveda ne upoštevamo stvari, ki takšni skoraj pet metrov dolgi in dobri dve toni težki cestni ladji pritičeta že kar samodejno. Ki pa ju prav zato tudi ne moremo šteti kot negativni. Eno je poraba, saj 250 konjev (184 kilovatov) dvolitrskega bencinskega motorja, podprtega z blagohibridno tehnologijo, na 100 kilometrih vožnje zahteva le nekaj manj kot deset litrov bencina, drugo pa kakopak cena, ki v osnovi doseže slabih 75.000 evrov. Ostalo pa... Saj smo že zapisali – cestna ladja!
Udobje je na najvišji ravni za do pet potnikov, če bosta šesti in sedmi sedež v tretji vrsti, ki večinoma počivata zložena v dno prtljažnika (v tem primeru je njegova prostornina 680 litrov, četudi ju uporabite, pa še vedno vsaj za silo uporabna 302 litra), uporabljala otroka, pa se ne bosta pritoževala. Voznik, preverjeno, medtem iz XC90 izstopi spočit tudi po sedmih urah in 700 kilometrih skoraj neprekinjene vožnje, predvsem pa navduši odlično blaženje vseh cestnih nepravilnosti, ki smo jih s tem avtomobilom, verjemite, na poti po nekaterih republikah nekdanje skupne države izkusili v zares velikih količinah.
