Triglav. Najvišja gora Slovenije in pomemben simbol naroda. »Zdaj je pa res že skrajni čas, da greš na Triglav in končno postaneš pravi Slovenec,« nas vsake toliko zbada prijatelj, zagrizeni hribolazec, ki dobro ve, da v hoji navkreber ne vidimo smisla. V nasprotju s tisoči Slovencev, ki ob koncih tedna v lepem vremenu okupirajo okoliške hribe, tisti najpogumnejši in telesno najbolj pripravljeni pa se podajo tudi proti vrhu z 2864 metri najvišjega slovenskega ponosa. Planinci dobro vedo, da morajo na zahtevno pot vzeti tudi pripomočke, ki se skrivajo v nahrbtniku. Brez dobrega nahrbtnika in njegove vsebine se lahko večurna ali celo večdnevna zahtevna hoja klavrno konča.
Dober nahrbtnik, predvsem tak, ki zna pogoltniti čim več tovora, igra pomembno vlogo tudi pri nakupu jeklenega konjička, še posebno takšnega, ki ga označujemo kot karavan. Prav prostorsko razkošni nahrbtnik (beri: prtljažnik) je pika na i, ko se družinski očetje odločajo za nakup. Štirikolesnik, o katerem bo tokrat govor, sicer nima največjega prtljažnika v razredu, a ima toliko drugih bonitet, da je vreden razmisleka. Da pa se ne boste navdušili vnaprej, omenjamo »malenkost«, njegovo ceno, ki z 48.510 evri ni ravno primerna žepu povprečnega Slovenca. Audi A4 avant.
Audijev seveda ne kupujemo zgolj zato, ker so prostorni. Če je prostornost prioriteta, se je potem v koncernu bolje ozreti po (cenejših) škodah. Ko pa beseda nanese na vozne lastnosti in sodobne tehnologije, so konkurenčni najbolj konkurenčnim. Naredili smo izjemo in smo to postavili na stranski tir, najprej pa nas je zanimalo, kako je s centimetri na zadnji klopi in litri v prtljažniku. Bili smo presenečeni – pozitivno! Štiric se je namreč v dveh desetletjih našega testiranja zvrstilo že precej, vedno pa smo bentili, ker so kolena odraslih hitro drgnila ob prednja sedeža. V novi štirici je zgodba obrnjena na glavo, potnika znata celo vriskati od veselja. Ne sicer tako zelo glasno kot v bratrancu superbu, a vendarle. Prostorske zgodbe in posledično vriskanja pa še ni konec. Za pogruntavščino, električno pomoč pri odpiranju zajetnih prtljažnih vrat, bi učiteljica v srednji šoli rekla Sedi, pet. Super je tudi, da ko podremo zadnjo klop, nastane zelo uporabno ravno dno, pa tudi sicer je prtljažnik zasnovan in oblikovan tako, da je mogoče izkoristiti vsak prtljažni liter. Če ste na primer ljubitelj piva, boste vanj že v osnovi zlahka zložili 990 pločevink, nas pa je bolj veselilo, da je bilo dovolj prostora za dve gorski kolesi, pri čemer prednjega kolesa ni bilo treba sneti. Glede prostora nas je karavan navdušil bolj, kot smo pričakovali.
Vse drugo je pričakovano vrhunsko. Všečna podoba, premišljeno zasnovana notranjost z velikim barvnim zaslonom na dotik in izjemne vozne lastnosti, kot posledica kombinacije zmogljivega dizelskega motorja (140 kW/190 KM), 7-stopenjskega samodejnega menjalnika in štirikolesnega pogona quattro. Hitri boste, pravzaprav zelo hitri, če boste svoji nogi poslali signal, da bolj odločno pritisne stopalko za plin. Najbolj nas je navdušilo, da je hitra vožnjo hkrati tudi nadvse udobna, krivca pa dva – menjalnik, ki bi mu lahko ves dan peli hvalnice, in napredni tempomat, ki namesto vas opravlja grdo delo, ohranja varnostno razdaljo, zavira in pospešuje. Pri čemer se nam že zdi, da se ponavljamo kot papige, ko svetujemo, da vselej, če je le mogoče, doplačajte za ti dve pritiklini. Slabosti? Večjih ni, če smo pikolovski, se lahko obregnemo ob 7-litrsko povprečno porabo, zavoljo večjega dosega bi lahko posoda za gorivo pogoltnila tudi več od 58 litrov. Sklepna sodba se glasi: privoščite si ga, če si ga lahko. Palec imamo obrnjen navzgor.
