Pogosto res. Imajo pa zdravniki včasih lažje delo, saj jim pacient lahko pove, kaj ga muči, avto pa tega ne zmore.
Vaše delo je podobno zdravniškemu tudi v tem, da so napake za voznika oziroma lastnika vozila lahko usodne.Tega se dobro zavedam. Sploh tedaj, ko delamo na zelo hitrih športnih avtomobilih, ki dosegajo vrtoglave hitrosti in je vsaka mehanska napaka lahko zelo nevarna.
Prav tako kot zdravnikov tudi mehanikov primanjkuje, govori se, da jih je kar 500 premalo. Se to pozna pri vašem delu, delate več kot v preteklosti?Delamo res veliko. Tudi kolegi mehaniki tarnajo, saj je vsega preveč. Dobrih mojstrov pa primanjkuje, saj je delo preslabo plačano. Izmed zadnjih petih vajencev smo dobili le enega dobrega. Žal je interes za mehanika premajhen.
Postavljanje diagnoze je verjetno najzahtevnejši del vašega poklica. Je to sploh še mogoče brez računalnika?Odvisno od popravila. Včasih nam računalniška diagnostika prav nič ne pomaga in so ključne izkušnje.
Domnevam, da te diagnostične naprave niso ravno poceni.Največja težava ni to, da so drage, temveč da prehitro zastarajo in jih je treba vsakih nekaj let obnavljati. Stara orodja namreč novega avta ne podpirajo. V roku dveh let se bo mogoče na avto priklopiti tudi brezžično, kar trenutno že uvajajo pri Volvu.
Ste mehaniki danes boljši, kot so bili nekoč, ko se je delalo bolj na pamet in na podlagi izkušenj? Ste boljši od očeta?Oče je bil v svojem obdobju dober mehanik, a čas gre hitro naprej, z bratom pa sva tista, ki nadaljujeva delo. Seveda so izkušnje pomembne, toda včasih je bilo delo drugačno, ker ljudje niso prevozili toliko kilometrov kot jih danes. Tudi avti so bili preprostejše narejeni, ni bilo toliko zapletenih in dražjih komponent. So pa novejši avti narejeni slabše, kot so bili starejši, saj se varčuje pri materialih. Zato se tudi pri premijskih znamkah že pri 100.000 kilometrih pokažejo težave.
Ves čas se morate izpopolnjevati. Vas je strah prihoda električnih vozil, ker so na neki način zahtevnejša glede popravil?Elektrifikacija me malo skrbi, saj mora biti tudi delavnica ločena. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost, toda električni avti se ne bodo zgodili tako hitro, kot nekateri napovedujejo. Je pa trenutno zanimiva zgodba z bencinskimi motorji, vsi jih hvalilo, da so ekološki, toda mnoge stranke se pritožujejo, ker je poraba prevelika.
Katero znamko avtomobila je najteže popravljati, so med njimi velike razlike?Večjih razlik ni. Ukvarjamo se z vsemi znamkami, zato smo vsega vajeni.
Zakaj je urna postavka za prestižnejšo znamko višja kot pri bolj ljudski? Lastniki vozil namreč velikokrat bentimo, da je vaše delo drago. Kako to, da v uradnih delavnicah nekaterih znamk računajo tudi do 70 evrov na uro?Večina vozil v popravilu pri nas je istega cenovnega razreda, seveda pa je popravilo kakšnega dražjega avta, ki zahteva več pozornosti in znanja, dražje. Ljudje dejansko plačajo izkušnje in natančnost. Večina strank se zaveda, da avta ne morejo same popraviti doma, tudi zato, ker je marsikdo že sam naredil več škode kot koristi. Problematika je razširjena po vsej državi, saj so vsi poklici premalo plačani. Težko se primerjamo z Avstrijo, Švico ali Nemčijo, kjer je tudi plačilna disciplina boljša.
Še vedno pa k vam prihajajo tudi tujci, ker je zanje servis ali popravilo še vedno cenejše kot pri njih doma.Pred časom me je obiskal prijatelj iz Švice in mi dejal, da pri meni za servis plača četrtino cene, kot bi jo doma.
Nepooblaščene serviserje se prepogosto okvalificira kot neustrezno usposobljene, ljudje pa celo izgubijo garancijo, če avta ne servisirajo pri pooblaščenem mehaniku. Kakšen je vaš komentar?Pri uradnih serviserjih je ura dela zelo draga. Sicer te lepo sprejmejo, ti skuhajo kavo, lepo razložijo stvari, toda… Imamo veliko strank, ki z uradnim servisom niso bile zadovoljne. Če za primer vzamemo volkswagna golfa, je v naši delavnici cena servisa od 100 do 150 evrov, pri uradnem serviserju pa od 250 do 300 evrov. Z višjo ceno pokrivajo tudi garancijska popravila. Tudi mi bi lahko komu dali garancijo, če bi imeli dvakrat višje postavke.
Kaj je vaša prednost, kako prepričate stranke?Smo odzivni in skušamo delo čim hitreje opraviti. Dober glas seže v deveto vas, tudi naslov mehanika leta mi je pripeljal nekaj strank, ki mi zaupajo in se vračajo. Seveda gre kakšna stranka tudi h konkurenci, nato pa se vseeno vrne, ker ni bila zadovoljna. Strankam praviloma svetujemo, kaj je treba zamenjati, a se same za preventivno zamenjavo žal ne odločijo vedno, ker v mehaniku vidijo zgolj njegov zaslužek.
Nekoč ste dejali, da vam določena napaka lahko vzame tudi do 20 ur časa, ki pa ga težko zaračunate stranki. Je sicer stranka vnaprej obveščena o morebitnih posegih in stroškovniku?Praviloma avto vedno dobro pregledamo in nato stranko obvestimo, kaj vse je treba zamenjati in koliko to stane, naredi se predračun. Se pa stranke za popravilo praviloma le odločijo. Včasih dobimo tudi avto s kakšnega uradnega servisa, kjer niso našli rešitve, kako avto popraviti.
Se Slovenci sploh dobro zavedamo pomena dobrega serviserja?Dobra polovica se tega zaveda. So pa tudi stranke, ki imajo avto višjega razreda, pa gredo same v trgovino po material za popravilo. Vzamejo najcenejše olje, filtre, zavore. Delo seveda opravimo, a zaradi slabih materialov ga je treba čez pol leta ponoviti. Zaradi slabega olja se je pokvarilo že veliko motorjev. Na koncu je stranka praviloma na slabšem, kot če bi material ustrezne kakovosti in z garancijo kupila pri nas.
Zakaj ste postali mehanik, vam ni zoprno, ko imate ves čas črne roke?Črne roke nikoli niso bile problem. V poslu sem že 12 let, od srednje šole dalje. Že kot otrok so me motorji privlačili, oče me je vzel s seboj tudi na dirke. Če dirkaš, je dobro, da znaš tudi sam kaj popraviti, sicer vse skupaj postane predrago. Prakso sem opravljal na enem izmed uradnih servisov. Sprva sem želel biti avtoelektrikar, nato pa so me kot vajenca preselili v avtomehanično delavnico, kjer sem ostal do danes.
Pred leti ste celo sami sestavili dirkalni avto in z njim nastopali na gorskih hitrostnih dirkah. Vas to ne mika več? Ste bili pred dilemo, ali bi postali mehanik ali dirkač?Biti dirkač je v Sloveniji težko, trg je majhen, ni večjih sponzorjev. Kot poklicni dirkač je težko preživeti, vse skupaj zahteva ogromno odrekanja.
Toda to, da ste sestavili avto, je za vas referenca, da ga resnično poznate do podrobnosti.Res je, ljudje mi zaupajo, ko avto pripeljejo na popravilo. Vem, kaj je treba narediti, da bo avto zanesljiv.
Pa se vam je kdaj že primerilo, da ste morali priznati premoč in avta niste znali popraviti?Se je zgodilo. Večkrat gre za težave, povezane z elektriko. Imam partnerja, ki se ukvarja samo z elektriko in mi pomaga. Nesmiselno je, da bi sam izgubljal čas s tem, če on to obvlada. Pogosto stranko naslovim naravnost k njemu. V tem ne vidim nič slabega.
Je res, da se avti danes kvarijo več, kot so se v preteklosti? Kaj je najbolj na udaru?Kvarijo se več, večina večjih okvar pa je povezana s filtri, EGR-ventili, sistemi adblue. Motorji so izpostavljeni višjim temperaturam, obremenitve so ogromne, največ okvar pa je prav zaradi ekoloških zahtev. V tej gonji za čisto okolje je veliko propagande. Ena čezoceanska ladja ali letala so veliko bolj okoljsko sporna kot avti, a na avtih je najlažje služiti denar. Posledično imajo stranke z avti velike stroške, okvare pa so vedno večje, saj znamke varčujejo z materiali in je vse skupaj narejeno slabše kot v preteklosti.
So japonske znamke res zanesljivejše, tako kot se hvalijo?Res je. Imajo pa slabše karoserije, saj so deli zaščiteni slabše. Toda japonski motorji, sploh bencinski, so odlični.
Kaj pa dizelski ali bencinski motorji, kateri so bolj pokvarljivi?Pri novejših motorjih je število okvar približno enako. Še pred nekaj leti so imeli dizli več okvar. Stranki pri večjih avtih in vsaj 20.000 prevoženih kilometrih na leto svetujem dizelski motor, saj je poraba nižja in prihranek občuten, z njim je na primer mogoče plačati morebitno popravilo. Pri sodobnih bencinarjih je veliko okvar, o čemer nihče noče govoriti na glas. Moja izbira je dizelski motor.
Kaj bi svetovali ljudem, kako pogosto naj avto servisirajo, so intervali na 30.000 kilometrov predolgi za varno vožnjo?Takšen interval je predolg in nima smisla. Volkswagen, na primer, se je na slovenskem trgu odločil, da je servisni interval znova 15.000 kilometrov. Neki dvolitrski motor s petimi litri olja pač ne zmore delati 30.000 kilometrov brez zamenjave olja, saj mu viskoznost pade in so obrabe motorja prevelike. So pa pogosto krive tudi stranke same. Imel sem že primere, ko je stranka kupila nov avto in prevozila 50.000 kilometrov brez servisa, ker je bila prepričana, da ga ne potrebuje. Imajo pa novejši avti že opozorila, kdaj je treba na servis.
Se strinjate, da lahko dobrega mehanika prepoznamo tudi po čistoči?Seveda se. Ko pride k meni kakšna nova stranka, se vedno potrudim, da je okolje kolikor se da čisto. Čistoča pri mehaniku je pomembna pri servisih, ko menjaš filtre, je ohišja treba očistiti, če pustiš usedlino, nisi naredil veliko. Kakovost storitve mora biti na visoki ravni, pomembna je tudi preventiva, sicer imamo težave tako mehaniki kot stranke. Včasih je treba narediti še kaj več od zamenjave olja in filtra, vgrajevati je treba kakovostne dele, ekvivalentne originalu. S slabim materialom so same težave.
