Alfa romeo duetto spider je na ceste zapeljal leta 1966. Dvosedežni roadster (oznaka roadster ima ameriške korenine in pomeni avto z dvema sedežema, lahko gradnjo in pogosto z možnostjo odpiranja strehe) z zložljivo streho, dolgim pokrovom motorja in nizko silhueto je že na prvi pogled deloval samozavestno. Logika vozila je bila preprosta: čim manj odvečnega in čim več stika z vožnjo.
Prva različica, imenovana 1600 duetto, je imela 1,6-litrski štirivaljni motor z dvojno odmično gredjo, ki je razvijal približno 109 konjskih moči (80 kW). Motor je bil povezan s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom, kar je bilo za tisti čas nadpovprečno. Avto je tehtal okoli 1000 kilogramov, zato je deloval razmeroma lahkotno in živahno. Pospešek do 100 km/h je trajal približno 10 do 11 sekund, končna hitrost pa je znašala okoli 185 km/h. Duetto je bil zasnovan klasično: motor spredaj, pogon na zadnji kolesi, neodvisno vzmetenje spredaj in toga zadnja prema. Diskaste zavore na vseh štirih kolesih so bile v sredini šestdesetih let še vedno prej izjema kot pravilo. Vse skupaj ni ustvarjalo ekstremnega športnika, temveč uravnotežen, vozniško zelo prepričljiv avtomobil.
Duetto je bil prvi iz dolge linije modela spider, ki je v različnih različicah vztrajal skoraj tri desetletja. A prav začetna serija je ostala najbolj prepoznavna – ne le zaradi oblike, temveč tudi zaradi občutka, ki ga je avtomobil vzpostavil z voznikom.
Oblika in mehanika
Najizrazitejši element duetta je bil njegov zadek, značilno zaobljen in mehak, zaradi česar se ga je prijelo ime »osso di seppia«, dobesedno »kost sipe«. V času, ko so avtomobili postajali vse bolj oglati, je takšna poteza delovala nenavadno, danes pa velja za eno najbolj prepoznavnih oblik v avtomobilski zgodovini. Pod oblikovanje se je podpisovala italijanska hiša Pininfarina, ki je zaznamovala podobo številnih športnih avtomobilov, pri projektu pa je sodeloval tudi njen ustanovitelj Battista Pininfarina. Prav zato je Duetto deloval kot izdelek obdobja, ko je bila avtomobilska oblika še stvar jasne, skoraj avtorsko prepoznavne poteze. Linije so bile čiste, prehodi mehki, celota pa uravnotežena.
Takšno oblikovno čistost je neposredno podpirala tudi tehnična zasnova. Motor, znan po značilnem kovinskem zvoku in pripravljenosti na višje vrtljaje, je avtomobilu dajal živahen značaj, dvojni uplinjači Weber pa so skrbeli za odzivnost, ki je bila že tedaj posebnost. Za volanom je bilo vse neposredno. Volanski mehanizem brez servoojačevalnika je zahteval nekaj več fizičnega napora, a je zato ponujal izjemno natančen občutek. Menjalnik je bil kratek in natančen, sklopka razmeroma trda, podvozje pa ni skrivalo neravnin – nasprotno, voznik jih je jasno občutil.
Duetto ni poskušal biti udoben v sodobnem smislu. Notranjost je bila preprosta: osnovni merilniki, tanki sedeži, malo izolacije. Prav ta odsotnost filtrov je ustvarjala občutek, da je voznik z avtomobilom neposredno povezan. Vožnja je bila zato bolj intenzivna in je zahtevala več zbranosti.
Med simbolom in izkušnjo
Prepoznavnost duetta je dodatno utrdil film Diplomiranec (The Graduate), v katerem ga je vozil Dustin Hoffman. Podobe vožnje brez jasnega cilja, z odprto cesto in občutkom gibanja, so avtomobilu dale širši pomen. Postal je simbol časa, v katerem mobilnost ni bila zgolj nuja, temveč tudi obljuba, prostor svobode, pobega in osebnega prehoda. A ta simbolika ni bila dodana od zunaj. Izhajala je iz same zasnove avtomobila. Duetto je bil odprt, lahek in neposreden, brez odvečnih plasti med voznikom in cesto, in prav zato se je lahko tako naravno povezal s kulturnim imaginarijem poznih šestdesetih let. Ni šlo le za to, kako je bil videti, temveč kako se je vozil in kaj je ta vožnja pomenila.
Danes velja za eno ključnih imen med klasičnimi roadsterji, a ne zgolj kot predmet nostalgije. Njegova vrednost je tudi v tem, da predstavlja jasno, skoraj radikalno idejo avtomobila, saj ni ponujal veliko zaščite pred vremenom, ni skrival mehanskih omejitev in je od voznika zahteval več angažiranosti. A prav v tem je bila njegova posebnost. Vožnja ni bila pasivna, temveč aktivna oziroma dinamična izkušnja. Duetto ni bil avtomobil za vsakogar, je pa avtomobil, ki je zelo jasno pokazal, kaj pomeni voziti in zakaj je to lahko nekaj več kot le premik od točke A do točke B.