Smrdljiv kompost in roj mušic? Kriva je napaka, ki jo rešite v minuti

Rubrika Vseveda Neda že več let obvešča in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.

***

»Že drugo leto zapored sem poskusila ustvariti svoj kompostnik na vrtu, a sem obakrat bolj ali manj obupala. Namesto lepe, rahle zemlje sem dobila smrdljivo, lepljivo gmoto, polno mušic. Na kompost mečem olupke zelenjave, sadja, jajčne lupine, kavno usedlino in občasno pokošeno travo. Očitno delam nekaj narobe. Prosim za nasvet, kaj sodi na kompost in kaj ne ter kako se znebiti smradu,« piše začetnica Andreja.

Težava, ki jo opisujete, je ena najpogostejših pri kompostiranju in običajno pomeni le eno: vaš kompostni kup je postal preveč moker oziroma mu kritično primanjkuje suhega materiala. Kompostiranje je namreč kot peka torte – za uspeh potrebujete pravo razmerje sestavin.

Za zdrav kompost, ki bo dišal po gozdni zemlji, potrebujete stalno ravnovesje med tako imenovanim zelenim in rjavim materialom. Zeleni material je tisto, kar že vestno dodajate: kuhinjski ostanki, kot so olupki sadja in zelenjave, jajčne lupine, kavna usedlina ter sveže pokošena trava. Vse to so vlažni odpadki, bogati z dušikom, ki služijo kot »gorivo« za mikroorganizme.

Vaša težava pa je v pomanjkanju rjavega materiala. To so suhi odpadki, bogati z ogljikom, ki kompostu zagotavljajo strukturo in zračnost. Sem spadajo suho jesensko listje, slama, žagovina, drobne vejice in celo natrgan nebarvan karton ali papirnate brisače.

Smrad po gnitju in lepljiva, sluzasta struktura, ki ju omenjate, sta neposreden znak, da imate preveč zelenega materiala in premalo zraka. Pokošena trava in kuhinjski ostanki se brez suhega materiala hitro »zlepijo« skupaj, se posedejo in preprečijo dostop kisika. Namesto zračnega kompostiranja se tako začne proces anaerobnega gnitja, ki ustvarja smrad in privablja nadležne vinske mušice.

Prav tako je pomembno vedeti, česa res ne smete dodajati. Na vrtni kompost nikoli ne mečite ostankov kuhanega mesa, rib, mlečnih izdelkov, olj ali maščob. Ti odpadki namreč poleg smradu na vrt privabljajo nezaželene goste, kot so miši in podgane. Izogibajte se tudi dodajanju bolnih rastlin (saj lahko bolezni preživijo postopek) ter plevela, ki je že razvil semena, saj boste s kompostom ta semena le raznesli po vrtu.

A brez skrbi, svoj kup lahko hitro rešite. Takoj dodajte večjo količino suhega, rjavega materiala – naberite suho listje, ki ga je jeseni vsepovsod polno, ali pa natrgajte stare kartonaste škatle. Ta suhi material vrzite na kup in, kar je ključno, vse skupaj dobro premešajte z vrtnimi vilami. S tem boste v kup vnesli prepotreben zrak, uravnotežili vlago in ustavili gnitje. Smrad bi moral izginiti že v nekaj dneh. Srečno!