Skrbniki mačk pogosto z zaskrbljenostjo opazujejo viseč trebuh svojih ljubljenčkov, prepričani, da gre za posledico prekomerne teže ali celo slabo izvedenega kirurškega posega po sterilizaciji. Vendar pa veterinarski strokovnjaki pojasnjujejo, da je ta ohlapna koža popolnoma normalen in nujen del mačje anatomije.
Ta guba kože in maščobe, ki ob hoji prosto niha, ni omejena zgolj na domače mačke. Delijo si jo tudi njihovi divji sorodniki, vključno s tigri, levi in divjimi mačkami. V zoologiji se zanjo uporablja strokovni izraz »prvinski žep« (ang. primordial pouch), medtem ko jo laiki pogosto neupravičeno zamenjujejo za nezdravo kopičenje maščobe.
Evolucijski biologi izpostavljajo dve ključni funkciji te anatomske posebnosti. Prvič, prvinski žep deluje kot obrambni ščit. V primeru spopadov z drugimi mačkami ali napadov plenilcev ta dodatna plast varuje vitalne notranje organe pred ostrimi kremplji in močnimi udarci z zadnjimi tacami. Drugič, presežek kože omogoča izjemno fleksibilnost. Mačkam daje biomehansko svobodo, da se pri teku, skakanju ali plezanju popolnoma iztegnejo, kar znatno poveča njihovo agilnost in dolžino koraka.
Pojav visečega trebuha postane izrazitejši v odrasli dobi. Čeprav sterilizacija ali kastracija ne ustvari tega žepa, hormonske spremembe po posegu in naravno staranje oslabijo vezivno tkivo. To povzroči, da se koža nekoliko bolj povesi in postane opaznejša. Pogost mit, da gre za ohlapnost zaradi napačno zašite rane po operaciji, nima strokovne podlage.
Kljub temu veterinarji opozarjajo, da je razlikovanje med prvinskim žepom in dejansko debelostjo ključno. Prekomerna telesna teža pri mačkah ostaja resen zdravstveni problem, ki lahko vodi v sladkorno bolezen in težave s sklepi. Zdrav prvinski žep je na otip mehak, ohlapen in prosto niha. Če je mačji trebuh zaobljen, napet, trd na dotik ali če žival ob tipanju kaže znake bolečine, je nujen takojšen obisk v veterinarski ambulanti, saj lahko to nakazuje na resnejše zdravstvene zaplete, kot so tumorji, vnetja ali nabiranje tekočine.