Če ste lastnik psa s sploščenim smrčkom, ste seznanjeni z njegovo nenavadno anatomijo, tako imenovano brahicefalijo. Gre za sindrom, ki označuje skrajšano lobanjo, sploščen smrček in zelo kratek nos v primerjavi z drugimi psi.
Raziskovalci z Univerze v Cambridgeu poudarjajo, da brahicefalija pogosto povzroča dihalno stisko, smrčanje in vrsto drugih zdravstvenih zapletov. Doslej so se raziskave osredotočale predvsem na angleške in francoske buldoge ter mopse, nova študija pa razkriva še dvanajst dodatnih pasem, ki se spopadajo z enakimi tveganji.
Sindrom različne pasme prizadene različno
Pekinžan in japonski španjel sta izpostavljena največjemu tveganju razvoja brahicefaličnega obstruktivnega sindroma dihalnih poti, znanega kot BOAS, njuna stopnja tveganja pa je primerljiva s tisto pri mopsih in buldogih. V skupino pasem z zmernim tveganjem so uvrstili angleškega pritlikavega španjela, šicuja, bruseljskega grifona in bostonskega terierja. Blago tveganje nastanka omenjenega stanja so zaznali pri pasmah stafordski bulterier, karlov kavalir, čivava, boksar in opičji pinč.
Dr. Fran Tomlinson, soavtorica študije, pojasnjuje, da BOAS različne pasme prizadene različno. Nekateri psi imajo blage težave, medtem ko nekateri zelo trpijo in imajo bistveno slabšo kakovost življenja.
Brahicefalija je posledica selektivne vzreje. Takšna anatomija pogosto skriva zožene nosnice, podaljšano mehko nebo in ozek sapnik, kar vodi v težave z dihanjem. Poleg tega so ti psi občutljivi za vročino, nagnjeni k pregrevanju, imajo težave z očmi, kožnimi vnetji in zobnimi nepravilnostmi zaradi pomanjkanja prostora v čeljusti.
Nujno ozaveščanje rejcev in bodočih lastnikov
Ekipa raziskovalcev je podatke zbrala na vzorcu 898 psov štirinajstih pasem. Znanstveniki so opravili meritve lobanj, gobčkov, teles in vratov ter pse preizkusili po triminutni vadbi, da bi ocenili simptome BOAS. Študija, objavljena v reviji PLOS One, je pokazala, da stanje niha celo znotraj iste pasme. Visoko tveganje so potrdili pri živalih z zelo ploskim smrčkom, ozkimi nosnicami in prekomerno telesno težo. Zanimivo je, da pri pomerancih in maltežanih kliničnih znakov BOAS niso odkrili, medtem ko je preostalih dvanajst pasem kazalo težave v različnih obsegih.
Dr. Jane Ladlow, vodja raziskave, opozarja na nujnost ozaveščanja rejcev in bodočih lastnikov. Poznavanje dejavnikov tveganja je ključno pri izbiri psov, prav tako pa bi morali sodniki na pasjih razstavah nehati nagrajevati lastnosti, ki so za živali škodljive. Ekipa poudarja, da je ocena dihanja najzanesljivejša metoda za določanje tveganja in usmerjanje vzreje. V najhujših primerih lahko stanje privede do kolapsa ali celo smrti.
Problematika je postala tako huda, da so številna zavetišča polna zapuščenih psov, ki včasih zaradi neznosnih bolečin potrebujejo veterinarsko evtanazijo. Strokovnjaki zato vse bodoče lastnike prosijo, da se izogibajo nakupu psov z izjemno kratkim gobčkom, izbuljenimi očmi in pretiranimi gubami, saj prav povpraševanje, ki ga pogosto spodbujajo trendi na družbenih omrežjih, neposredno spodbuja trpljenje teh živali.
