Psihologinja dr. Samantha Rodman Whiten opozarja, da je to izjemno težka naloga, saj je težko ustvariti nekaj, česar nikoli nismo izkusili iz prve roke. Zaradi tega mnogi v starševstvo nezavedno prenašajo določene vzorce in lastnosti iz lastnega otroštva.
Težko ločijo svoja čustva od otrokovih
Ljudje, ki so odraščali v odnosih brez jasnih čustvenih meja, pogosto težko postavijo meje svojim otrokom. Ko se otrok razburi, lahko starš občuti močno tesnobo ali paniko, ne le empatijo. »Starši včasih prehitro poskušajo odstraniti otrokova neprijetna čustva, ker se sami težko spopadajo z njimi, kar lahko otroka nauči, da so čustva nevarna ali strašljiva,« pravi Whitnova.
Težko jim je uskladiti lastne potrebe in starševsko vlogo
Če so starši v otroštvu živeli predvsem skozi vlogo starša ali niso imeli zdravih meja, potem v odrasli dobi težko najdejo ravnovesje med vlogo starša in svojim življenjem. To vključuje delo, druženje s prijatelji, vadbo ali razmerje.
Težko jim je uskladiti partnerstvo in starševstvo
»Če je oseba odraščala v konfliktnem ali čustveno distanciranem zakonu, v odrasli dobi težko oceni, koliko časa in pozornosti naj posveti partnerju in koliko otrokom. Nekaterim ljudem je neprijetno izkazovati naklonjenost partnerju pred otroki, če je še nikoli niso videli v lastni družini,« pravi Samantha Rodman Whiten. Dodaja, da se spolna želja žensk po rojstvu otroka pogosto začasno zmanjša, pri tistih, ki niso imele tople družine, pa lahko včasih postane trajna težava.
Tesnoba glede finančne varnosti
Ljudje, ki so odraščali v družinah, kjer se je z denarjem slabo ravnalo ali se o njem ni razpravljalo, se lahko počutijo zelo negotove, ko gre za načrtovanje financ za lastne otroke. To lahko vključuje stroške izobraževanja, dejavnosti ali vsakodnevnih potrebščin. Psihologinja pravi, da se takšni starši pogosto počutijo tesnobne ali krive, še posebej ko vidijo, da druge družine prejemajo finančno pomoč od starih staršev.
Težko jim je pomagati otrokom graditi socialne odnose
Če so bili starši v otroštvu izolirani zaradi depresije, odvisnosti, tesnobe ali drugih težav, v odrasli dobi težje vzpostavijo socialne vezi za svoje otroke. To vključuje srečevanje z drugimi starši ali organiziranje družabnih srečanj. »Nekateri starši se počutijo nelagodno že ob tem, ko povabijo goste v svoj dom, še posebej če so odraščali v okolju, kjer dom ni bil urejen ali stabilen,« pravi psihologinja Rodman Whiten.
Pomanjkanje zdravih veščin reševanja konfliktov
Ljudje, ki so odraščali v družinah, kjer je vladal strah, nasilje ali krivda, pogosto nimajo vzora zdrave discipline. Posledično lahko nihajo med popolnim popuščanjem in nenadnimi izbruhi jeze, ko otrokovo vedenje postane pretežko. Psihologinja poudarja, da takšni starši pogosto menijo, da so drugi starši bolj potrpežljivi od njih.
Težko pustijo, da otroci tvegajo
Če je oseba odraščala v zelo tesnobnem okolju, bo težko pustila otroka, da sodeluje v dejavnostih, ki vključujejo določeno tveganje.
Psihologinja na koncu poudarja, da je za starše, ki se soočajo s takimi vzorci, terapija lahko zelo koristna. »Individualna terapija lahko pomaga pri razumevanju lastnega otroštva in razvoju bolj zdravih starševskih strategij. Spremembe v vzgojnem slogu lahko pogosto hitro vplivajo na otrokovo vedenje, kar staršem daje dodatno motivacijo za delo na sebi,« zaključuje.
