Obstajajo popoldnevi v angleškem nogometu, ko se zdi, da se čas ustavi, in ko se neusmiljena ekonomska realnost Premier lige za hip umakne stari, skoraj pozabljeni romantiki. Sobota na stadionu Leasing.com v Macclesfieldu je bila eden takih trenutkov, poročajo angleški časniki. Bil je to dan, ko je nogometna logika preprosto nehala veljati.
Macclesfield FC, klub, ki si kruh služi v grobem okolju šeste angleške lige (National League North/South), je storil nepredstavljivo. V tretjem krogu FA pokala so fantje z 2:1 premagali branilce naslova, Crystal Palace. To ni bila zgolj zmaga, ampak je bil tektonski premik v zgodovini najstarejšega nogometnega tekmovanja na svetu. Prvič po več kot stoletju je aktualni prvak pokala izpadel proti ekipi, ki ne nastopa v nobeni od štirih najvišjih profesionalnih lig.
Novi heroji
Vzdušje v Cheshiru je bilo naelektreno, prepojeno z mešanico upanja in strahu, ki ga poznajo samo navijači majhnih klubov. Ko je sodnik označil začetek tekme, je bila razlika v kakovosti na papirju astronomska. Na eni strani multimilijonska zasedba iz Londona, na drugi strani ekipa, sestavljena iz igralcev, ki so vajeni dolgih voženj z avtobusi in igrišč, ki so daleč od popolnosti zelenic Premier lige.
Toda nogomet se ne igra na papirju. Igralec Dawson je bil tisti, ki je v 43. minuti sprožil plaz. Njegov zadetek tik pred odmorom je domačim dal krila, gostom pa zasejal dvom. Ko je njegov kolega Buckley po uri igre povišal na 2:0, se je stadion tresel. To ni bila več sreča, ampak je bila lekcija iz borbenosti in taktične discipline.
Crystal Palace, v čigar vrstah je celotno srečanje odigral tudi hrvaški reprezentant Borna Sosa, je deloval izgubljeno. Njihova igra je bila brezidejna, njihov pristop pa morda preveč ležeren za tekmovanje, ki je znano po tem, da kaznuje aroganco. Pozni zadetek iz prostega strela v 90. minuti je bil zgolj tolažilna nagrada, prepozna budnica za ekipo, ki je že zapravila svojo krono.
Družinska saga
V ozadju te senzacije se je odvijala še ena, bolj osebna zgodba. Na klopi Macclesfielda je dirigentsko palico vihtel John Rooney, mlajši brat angleške nogometne ikone Wayna Rooneyja. Medtem ko je John ob igrišču mirno in preudarno vodil svoje moštvo do največje zmage v njihovi karieri, je na tribuni sedel Wayne.
Nekdanji zvezdnik Manchester Uniteda in angleške reprezentance je bil tokrat zgolj gledalec, priča trenutku, ko je njegov mlajši brat stopil iz njegove dolge sence.
Za Crystal Palace je ta poraz več kot samo izpad. Statistični podatek, da branilec naslova ni izgubil proti ekipi izven štirih profesionalnih lig že več kot sto let, bo boleč opomnik na to hladno januarsko popoldne. Kaže na nepredvidljivost angleškega, FA pokala, hkrati pa odpira vprašanja o motivaciji in pripravi vrhunskih ekip, ko se soočijo z navidezno lažjimi nasprotniki.
