Maškare so eno redkih obdobij v letu, ko je dovoljeno vse tisto, kar sicer ni. Ljudje se skrivajo za maskami, a prav takrat najpogosteje govorijo resnico – skozi šalo, satiro in pretiravanje. Ta običaj, znan tudi kot karneval ali pust, ima globoke korenine v evropski in sredozemski tradiciji, njegovo sporočilo pa je bilo od nekdaj enako: pregnati zimo, zlo in nesrečo ter priklicati nov začetek. Maškare so tradicionalno povezane z obdobjem od svetih treh kraljev do pepelnice, osrednji lik tega »petega letnega časa« pa je pust – simbol vsega slabega, kar se je v letu nabralo. Njegov sežig ob koncu pustnega časa nosi močno sporočilo: pustiti skrbi za seboj in v nov cikel vstopiti razbremenjeni.
Kaj naredi maškare posebne?
Ne glede na kraj imajo maškare vedno nekaj skupnih elementov: maske, glasbo, povorke, ples, humor in občutek skupnosti. To je čas, ko se brišejo družbene razlike, ko se vloge zamenjajo, javni prostor pa postane prostor svobode in veselja. Posebej pomembne so povorke – organizirani, glasni in pisani sprevodi, ki mesta in vasi spremenijo v odprte odre.
V številnih krajih so se ohranili tudi posebni običaji, kot so zvončarji, redute, pustni plesi in branje šentence, ki maškaram dajejo lokalni pečat ter jih naredijo zanimive ne le za domačine, temveč tudi obiskovalce.
Maškare ob morju: tradicija s posebnim ritmom
Na obali imajo maškare dodatno razsežnost. Preplet morja, zime in glasne pustne energije ustvarja edinstveno vzdušje, v katerem se tradicija doživlja še intenzivneje. Prav zato so maškare v primorskih mestih vse pogostejši razlog za zimski obisk turistov – kot avtentično doživetje, ki ga poleti ni mogoče izkusiti.
Crikvenica: maškare, ki trajajo več kot mesec dni
V Crikvenici se je pustno obdobje uradno začelo že 10. januarja, ko maškare prevzamejo ključe mesta in simbolično oblast. Ta trenutek označuje vstop v čas, poln druženj, povork in zabavnih programov, ki trajajo vse do sredine februarja. Že na začetku je prvo večje pustno druženje v Matkovićih, skozi januar in februar pa mesto živi v znamenju mask. Posebej izstopa konec tedna, 24. in 25. januarja, ko potekata Velika in Otroška pustna povorka – dogodka, ki vsako leto privabita številne sodelujoče in gledalce. Glasbeni program, koncerti in plesni večeri dodatno stopnjujejo vzdušje, celotna zgodba pa se simbolično zaključi 18. februarja z branjem šentence in sežigom pusta.
Bakar in okolica: maškare, ki povezujejo celoten kraj
Na Bakarskem se maškare prav tako začnejo 10. januarja, in sicer z zvonjenjem kukuljanskih zvončarjev, ki prehajajo skozi več krajev in naznanjajo začetek najbolj veselega dela zime. Namesto enega osrednjega dogodka se tukaj maškare dogajajo neprekinjeno, iz vikenda v vikend, v različnih naseljih. Posebno vlogo imajo pustni plesi, otroške redute ter tradicionalni sežig pusta, ki poteka v več krajih, 17. in 18. februarja. Zaključek pustnega obdobja tako postane skupno dejanje celotnega območja, ki poudarja močan občutek pripadnosti in skrb za ohranjanje običajev.
Zakaj doživeti maškare kot gost?
Maškare niso le lokalna zabava – so iskreno vabilo obiskovalcem, da postanejo del skupnosti, čeprav le za en dan. Pozimi, ko so mesta mirnejša, takšni dogodki ponujajo avtentično doživetje destinacije, brez gneče, a z obilico topline, smeha in tradicije. x
