Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
Mi mogoče lahko poveste, zakaj so stari ljudje okrog sadnega drevja posipali pepel in drobljeno leseno oglje? To so delali že pred zimo, mogoče pa po zapadlem snegu. Jožefa, Murska Sobota
Odgovor: Praksa naših prednikov temelji na dolgoletnem opazovanju narave in ima trdno strokovno osnovo. V času, ko mineralna gnojila še niso bila splošno dostopna, sta bila lesni pepel in oglje izredno pomembna za ohranjanje rodovitnosti tal.
Tu so glavni razlogi, zakaj je to staro kmečko opravilo tako koristno.
Bogatost z minerali: lesni pepel je odličen vir kalija, ki je za sadno drevje ključen. Uravnava namreč vodni režim in tvorbo sladkorjev, pripomore k zorenju lesa, povečuje odpornost proti zmrzali ter zagotavlja kakovostnejše plodove. Vsebuje tudi kalcij, fosfor, magnezij in številne mikroelemente.
Zmanjševanje kislosti: ker ima pepel izrazito bazično reakcijo (vsebuje kalcijeve spojine), deluje kot blago apnenje. S tem zmanjšuje naravno kislost tal in izboljša dostopnost hranil koreninam.
Praktičnost zimskega trosenja: trosenje po snegu ni povezano z vražami, temveč s praktičnostjo. Pozimi je bilo zaradi kurjave pepela veliko. Temen pepel je bil na belem snegu dobro viden, kar je omogočalo enakomeren raztros. Ko se je sneg talil, je voda hranila počasi spirala v tla, moker sneg pa je preprečil, da bi lahek pepel raznesel veter.
Vloga lesenega oglja: oglje ima drugačne lastnosti. Kot zelo porozen material deluje v tleh kot spužva – odlično zadržuje vodo in raztopljena hranila ter preprečuje njihovo izpiranje. V njegove pore se naselijo koristni talni mikroorganizmi. To prakso sodobna znanost danes pozna kot dodajanje »biooglja«, ki dolgoročno izboljšuje strukturo tal.
Pri uporabi pepela bodite zmerni. Prevelike količine lahko zaradi visoke bazičnosti tlom in rastlinam celo škodujejo. Uporabljajte izključno pepel naravnega, neobdelanega lesa, saj pepel barvanega ali lakiranega lesa vsebuje nevarne kemikalije.