Pozabi primerjanje – nauči se resnično imeti rad sebe

Ko vam nekaj uspe, si čestitajte in se pohvalite. To je dokaz, da zmorete napraviti dobre stvari. Ob koncu dneva, morda takrat, ko že ležete v posteljo, si vzemite nekaj minut za umiritev misli in telesa, medtem pa analizirajte svoj dan: kaj se vam je zgodilo dobrega, na kaj ste ponosni, kaj boste poskušali ponoviti, kaj vas je v minulih urah spravilo v prijetno razpoloženje. Če se vam je čez dan kaj zalomilo, ne obupajte in se ne smilite sami sebi, temveč poskušajte na optimističen način poiskati rešitev problema v podobnih situacijah v prihodnosti.

Smeh je dokazano koristen za naše duševno počutje in za telesno zdravje nasploh. Ob smejanju se sproščajo endorfini, to so tisti hormoni, ki se v možganih sproščajo ob stresu. So nekakšna naravna protistresna varovalka in tudi blažilci bolečine. Ob smehu se počutimo bolje in če že ne moremo v družbo, da bi se smejali »kolektivno«, si oglejmo kakšno humoristično serijo, preberimo zabavno knjigo ali zbirko šal v časopisu. Zapomnite si misel velikega komika in umetnika Charlieja Chaplina: »Dan brez smeha je zapravljen dan!«

Včasih se nad samim seboj razjezimo brez potrebe ali pa smo razočarani, češ, kako smo nesposobni. To je razmišljanje, ki ne pelje nikamor, kajti nizka stopnja samozavesti ni še nikoli prinesla osebnega zadovoljstva. Če v družini ali v službi bodrite ljudi okrog sebe, jih spodbujate in mirite, z enako mero ravnajte tudi s sabo. Zaupajte vase, kajti z umirjenostjo in samozavestjo bo vsaka stvar, ki ste si jo zadali, lažja. »Ne skrbi, šlo bo!« se spodbujajte takrat, ko vam grozijo depresivne misli.

Današnji življenjski ritem je neusmiljen. Vsi imamo obveznosti, cilje in opravila, od šolarjev, zaposlenih do upokojencev, ki sicer, če vprašate njih, tako in tako nikoli nimajo časa. Toda vsi potrebujemo nekaj odmora, četudi kratkega. Sem in tja se odpravite v restavracijo na dobro kosilo ali večerjo, kupite si stvar, ki ste si jo že dolgo želeli, odpravite se na izlet ali potovanje … Ali pa si samo vzemite cel vikend odmora za gledanje televizije, branje knjig, sprehode. Skratka, ne zanemarjajte se in ne pozabite nase!

V dobi družbenih medijev se je še lažje primerjati z drugimi kot nekoč, a hkrati se v tem skriva tudi past. Z ekranov nas gledajo ljudje, ki so lepi, uspešni, v dobri telesni formi, ki veliko potujejo, ki so praktično nezmotljivi, o vsem vedo vse … A primerjanje z drugimi ne vodi nikamor – zgolj v preskromno samozavest, ker misliš, da s svojim načinom življenja nisi dovolj dober. V resnici imajo tudi »uspešneži« z omrežij svoje težave, travme in skrbi, ki so morda celo neprimerno večje kot vaše.