Če vas bo pot iz Ljubljane kdaj zanesla v primestno občino Dobrova - Polhov Gradec, si vzemite čas za obisk Polhovega doživljajskega parka, ki je odprt vse leto. Od leta 2018, ko so park odprli, do danes ga je obiskalo več kot 18.000 ljudi, največ med njimi je otrok.
Občina Dobrova - Polhov Gradec, Hiša medu Božnar, Muzej pošte in telekomunikacij in Javni zavod (JZ) Polhograjska graščina, ki je bil leta 1992 ustanovljen z namenom organiziranja, spodbujanja in promoviranja kulturnih ter turističnih dejavnosti in ki ga zadnji dve leti vodi direktorica Sanja Gorza Luk, so se pred sedmimi leti pridružili kampanji EU projekt, moj projekt 2019 in s pomočjo evropskih sredstev zasnovali uspešno zgodbo, v katero so povezali več projektov. Obiskovalcem ob obisku ponujajo popoln izlet in številne dogodivščine. Z lokalnim vodnikom se lahko odpravite na potep po Polhograjskem hribovju, obiščete grofa Blagaja in z njim spijete čaj ali si za malico privoščite culo dobrot Blagajeve dežele. Trije projekti so pridobili sredstva v okviru programa razvoja podeželja, Polhov doživljajski park, katerega vrednost znaša 87.000 evrov, je bil iz evropskega sklada za regionalni razvoj sofinanciran s 55 tisočaki.
Najmlajši spoznavajo živali in naravo
In kdo vas bo pravzaprav pričakal v Polhovem doživljajskem parku? Polh rogovilež, ki je zelo živahen, njegove glasne rogovilske zabave pa z grajskega podstrešja preženejo vse, smo slišali od domačinov. Polh si na tak način išče dom pri različnih živalih, pri tem pa doživi marsikaj zanimivega. »Mu bo uspelo najti streho nad glavo? Ali mu lahko pri tem kdo pomaga?« S temi vprašanji nagovarjajo v parku zlasti mlade obiskovalce in jih vabijo, da pomagajo polhu najti nov dom. Dogodivščine Polha rogovileža je v slikanici s tem naslovom, ki jo je ilustrirala Maša Kozjek, opisal Uroš Grilc in jo obiskovalci prejmejo poleg vstopnice na začetku poti, poleg Polhove knjižice kot didaktično-pedagoškega pomagala in svinčnika. »Polhov doživljajski park je zasnovan na način, da skozi preplet pravljičnega sveta in resničnih lastnosti živali ustvarja doživetja, ki otroke animirajo k hoji in gibanju v naravi ter jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave in budijo njihovo domišljijo ter ustvarjalnost,« je slikanico ob izidu opisal Grilc.
Polhov doživljajski park je namenjen predšolskim otrokom in učencem prve triade. Pot je lahko dostopna in krožna, saj se prične v hišici v grajskem parku in se pri Polhograjski graščini tudi konča. Otroci bodo za vsa doživetja na posameznih točkah potrebovali približno dve uri. Kot je povedala direktorica Sanja Gorza Luk, je poslanstvo zavoda Polhograjska graščina v prvi vrsti vzpostavljanje močnih vezi z lokalno skupnostjo in podpora lokalnim ponudnikom. Z namenom organiziranja, spodbujanja in promoviranja kulturnih ter turističnih dejavnosti in povezovanja skupnosti v občini Dobrova - Polhov Gradec je bil tudi ustanovljen. Park je odprt vse leto, vstopnice pa se lahko kupijo v Polhovem Gradcu na Grajski postaji, kjer je turističnoinformacijski center oziroma, v Muzeju pošte in telekomunikacij, ki je dislocirana enota Tehniškega muzeja Slovenije in stoji v prvem nadstropju Polhograjske graščine. Vključeni so tudi v sistem doživetji turistične urbane.
Na pot s Polhovo knjižico
Kot rečeno, je bil kot glavni akter zgodbe ustvarjen lik Polha rogovileža, ki ga skozi doživetje spremljamo na poti od izgnanstva z grajske podstrehe do iskanja novega domovanja v bližnjem gozdu. V različne postojanke na poti so vpletene naravne in kulturne znamenitosti kraja. Za pot obiskovalci potrebujejo Polhovo knjižico, v kateri je na prvi strani ilustriran zemljevid poti z desetimi označenimi točkami, kamor otroci med obiskom lepijo nalepke, ki jih najdejo kot dodatek na sredini knjižice. Ob zemljevidu je na kratko opisano izhodišče pravljice, ki razloži, s kakšnim ciljem se podajajo na dogodivščino. Pot se začne ob vznožju Polhograjske gore (Sv. Lovrenc), ki je le streljaj od parka Polhograjske graščine.
Že na daleč vas pozdravi lesena skulptura Polha rogovileža s culo, takoj za njim pa je prva postojanka na poti: lesena hišica oziroma čebelji panj, kjer obiskovalci spoznajo življenje in vlogo čebel. V knjižici si lahko tu odtisnejo prvega od petih žigov. »Tema čebelarstva ni naključna, saj le malo naprej stoji čebelarski dom Božnar, sedež enega najbolj znanih slovenskih predelovalcev medu in medenih izdelkov. V Hiši medu Božnar lahko v času obratovalnih ur kupite njihove izdelke, po predhodnem naročilu pa izvajajo tudi predstavitve obrti in delavnice izdelovanja sveč iz čebeljega voska. V širši regiji Polhovega Gradca je panoga čebelarstva na splošno zelo razvita, ponašamo pa se tudi s številnim manjšimi čebelarji,« je razložila Sanja Gorza Luk. Pot nadaljujejo po kratki strmi poti, mimo čebelarskega doma, kjer najdejo leseno igralo z vrtljivimi kockami, ki v pravem položaju pokažejo podobo Blagajevega volčina, zaščitene rastline, ki sodi pod naravno dediščino. Zakaj je za kraj pomembna in po kom je dobila ime, obiskovalci izvedo v knjižici. Malo naprej po gozdni poti obidejo kamnit spomenik, pred njimi pa se pojavi lesen portal z napisom Polhov doživljajski park. Knjižica pove nekaj več o polhu in obiskovalce vabi, da pod nadstreškom pogledajo skozi kukalo in v drevesni krošnji najdejo leseno skulpturo polha.
Pot se zaključi pri stari lipi
Po položni gozdni poti se nato spustijo do živalske pošte. V knjižici napišejo pisemce veverici, jazbecu pošljejo telegram in odtisnejo še dva žiga. Malo nižje pod pošto je »parkiran« lesen poštarski motor. Otroci se lahko usedejo za krmilo kot pravi pismonoše, v knjižici pa preberejo nekaj zanimivosti o zgodovini pošte. Če bi o tem želeli izvedeti še več, lahko obiščete tudi Muzej pošte in telekomunikacij v Polhograjski graščini, kjer je veliko interaktivnih elementov.
Naslednja postojanka je lovska opazovalnica. Če se povzpnejo nanjo, lahko v daljavi na bregu opazijo smučarsko skakalnico in na njej odtisnejo četrti žig. Skakalnica je še posebej zanimiva, ker je na njej svoje prve skoke opravila uspešna slovenska smučarska skakalka. Katera, boste izvedeli, če jih boste obiskali. Sprehod se nadaljuje po poti, ob kateri sta dve leseni skulpturi gozdnih živali, s katerimi se polh dobro razume. Malo zatem se odpre pogled na zelo zanimivo bivališče – jazbino, v kateri obiskovalci spoznajo brlogarje in se ob njih preizkusijo v živalski olimpijadi. V skoku v daljino in storžjem pikadu. Tisti bolj spretni lahko splezajo v višino k čuku in premislijo, ali bi bile valilnice in ptičja gnezda prav tako primeren dom za Polha rogovileža. V ptičji opazovalnici pa opazujejo še druge ptice. Ko gozd zapustijo, opazijo manjšo hišico, ki je v resnici staro grajsko vodno zajetje, nato pa se po poti vrnejo proti grajskemu parku. Tam se odpre razgled na celoten grajski kompleks, še posebej zanimiva je mogočna, tristo let stara lipa, pri kateri se dogodivščina zaključi. V knjižici je sicer še nekaj zanimivih dejstev in križanka, ki jo lahko rešijo po končani poti,« opiše pot po parku Sanja Gorza Luk. Še zadnji žig za knjižico in nagrada za opravljeno pot obiskovalce čakata v sprejemnici Muzeja pošte in telekomunikacij v gradu ali Grajski postaji.
Park je primer dobre prakse
»Vsega kajpada na povemo, vsega ne pokažemo niti na internetu in na fotografijah, saj tako krepimo doživetja, predvsem pa je naše glavno vodilo, da otroke spodbudimo k spoznavanju narave, pa tudi kulturne in naravne dediščine na spontan in zabaven način. Pomemben gradnik izkušnje pa je vsekakor prav slikanica Polh rogovilež, zato predlagamo, da jo preberejo že pred, med obiskom poti ali po njem, saj na tak način najmlajši pot doživijo drugače,« svetuje Sanja Gorza Luk. Za pot so večinoma uporabili les v žledu poškodovanih dreves. Utrjena je bila še pred postavitvijo parka, tako da niso preveč posegali v sam gozd. Pot bogatijo tudi table: rjave so del Blagajeve poti po Polhovem Gradcu, ki poudarja glavne kulturne in zgodovinske spomenike, zelene pa opozarjajo na naravo, ki nas obdaja (ptice, drevesa, rastline).
»Polhograjski doživljajski park je tudi del pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji; obstaja pa še kopica drugih poti, ki so pripravljene na podoben način; najbližja je Zven zaklete grofice v Podsmreki, ki je hkrati prva zvočna planinska pot in je bila prav tako sofinancirana z evropskimi sredstvi. Podobno kot Polhovo razgledišče z zeliščnim vrtom. Da gre za primer dobre prakse, je presodila tudi evropska komisija ob obisku njihovih predstavnikov,« še pove Sanja Gorza Luk. Od leta 2018 do danes so prodali več kot 18.000 vstopnic, a ker gre za park odprtega tipa, je realno število obiskovalcev zagotovo še veliko večje. Največ je družin z mlajšimi otroki pa tudi skupin iz vrtcev in šol, ki jim ponudijo možnost obiska z vodnikom. V parku, ki ga nameravajo ravno v letošnjem letu temeljito prenoviti, se obiskovalci običajno zadržijo dobro uro. »Sama pot se lahko na hitro prehodi v dobrih 15 minutah, vodenje ponavadi traja do dve uri, smo pa že imeli obiskovalce, ki so se v parku zadržali tudi več ur,« je sklenila Sanja Gorza Luk.
